Polkovnik na notranjem ministrstvu

Vlada Janeza Janše je skoraj tu. Ves čas sestavljanja koalicije je bila spremljana z mnogo blagohotnosti. Sedaj mora samo še skozi parlament. Tudi to bi morala biti zgolj formalnost. Glasov ima koalicija, tudi brez podpore SNS, vsekakor več kot dovolj. In vendar, ali je mogoče, da se bo pri nekaterih imenih kljub temu zataknilo že na samem začetku?

To bi bila pravzaprav senzacija. Kljub temu da že primerjava z Bajukovo ekipo Janševo vlado kaže v precej medli luči. Ne gre le za to, da naj bi bila prihodnja vlada manj "strokovna". Konec koncev so ministri politiki. Morda je to lahko celo dobro, saj naj bi, ker nimajo izdelanih lastnih strokovnih mnenj, presojali brez vnaprejšnjih "ekspertnih" predsodkov. No, nekaj bi ministri o tem, kaj počne njihovo ministrstvo, kljub vsemu morali vedeti. Vendar ne gre za to. Gre za konkretna imena. Ekipa večinoma ni sporna. Čeprav je gospodarski minister nenavadno bleda izbira in Janez Podobnik, kot predstavnik kmetijskega lobija, najbrž ne obeta ravno "ekološkega" vodenja ministrstva za okolje. Tudi drugi ministrski kandidati so lahko za nekatere kot vedno sporni, a pri vsem skupaj gre vendarle samo za različne poglede na politiko. Nič posebnega ob sestavljanju vsake vlade ekipe.

No, tega ne bi mogli reči za obe ženski kandidatki. Tu Janševa odločitev kaže, da s svojimi besedami o boju s korupcijo ne misli povsem resno. Ali da vsaj ne veljajo za vse, temveč samo za tiste, ki niso z njim. Sicer bi ga že sumi na koruptivna dejanja, ki bi jih lahko pripisali njegovima ministricama, najbrž odvrnili od takšne izbire. A njuna spornost je malenkostna proti kandidatu za notranjega ministra. Polkovnik Dragutin Mate je novinec na slovenski politični sceni. Nikoli ni bil politik. Pravzaprav se nikoli ni ukvarjal z ničimer drugim kot s protiobveščevalno dejavnostjo in vojsko, s katero je povezana vsa njegova kariera. In zakaj naj bi bilo to sporno? V devetdesetih je Slovenija postavila standard, da niti obrambnega ministrstva ne vodijo vojaki, ampak civilisti. To je bil demokratični dosežek. Sedaj pa naj bi vojak - sicer v civilu, postal kar notranji minister. Se pripravljajo izredne razmere?

Koalicija je s spremembo zakona o vladi še pred Matejevo kandidaturo poskrbela, da bo notranji minister poslej predvsem policijski minister, saj se uprava seli v novo ministrstvo. Vodil pa naj bi ga polkovnik. In to ne katerikoli polkovnik. Mate je javnosti najbolj znan po svoji vohunski dejavnosti. Kot slovenski vojaški ataše je nadziral civilista Lovšina v Sarajevu in mimogrede še veleposlanika Mirošiča. Kot vojak je torej že posegal v civilno sfero. Protizakonito. Res primeren kandidat za notranjega ministra. Predvsem za tiste, ki so prepričani, da je poseganje vojakov v civilno sfero legitimno. Sicer pa "pomlad s tem od Depale vasi ni imela nikakršnih težav. Pod pogojem, da nadzor vršijo "pravi osamosvojitelji". Paravomo. Skupina najzvestejših vojakov, ki je bila vedno najprej v službi predsednika SDS, in uradno nikoli ni bila razpuščena. Tako kot menda sploh ni bila ustanovljena. Oziroma nikoli niti ni obstajala.

Je bil Dragutin Mate član te neobstoječe skupine? To bi bilo najbrž poenostavljeno trditi. Je pa res, da je tako kot paravomo tudi on tesno povezan z zgodbo o nelegalni trgovini z orožjem, s katero so se posamezniki v slovenski vojski in na obrambnem ministrstvu ukvarjali v času, ko je bil obrambni minister Janez Janša. Mate je takrat z Janšo potoval po delih Balkana, kjer je še potekala vojna, in bil član ministrovega kabineta. Pozneje je bil klican tudi pred parlamentarno komisijo. A tam ni povedal ničesar. Kar nekaj časa je že od takrat in medtem je orožarska afera že skorajda potonila v pozabo. In pravo vprašanje se zdi, zakaj nas Janša s svojo izbiro kandidata za notranjega ministra spet spominja nanjo in na poseganje vojske v civilno sfero, ki je kulminirala v Depali vasi. Vse skupaj je videti precej nerazumljivo.

Janša, ki se je deset let trudil iz svoje okolice odstraniti nevšečni vonj orožarskih fekalij in se mu jih je v zadnjem času posrečilo nekako pospraviti v kot ter pokriti, se je nenadoma odločil, da jih bo spet postavil na mizo. Med kosilom. Le zakaj? Kaj nam sporoča Janša? Mar hoče, da vlada pade? To je vsekakor zelo malo verjetno. Je neuravnovešen? Ali pa gre pač za zavestno odločitev. Za prvi korak pri dokončni rehabilitaciji vseh, ki so pri teh poslih v začetku devetdesetih sodelovali. In rehabilitaciji poseganja vojske v civilno sfero. Je normalno, da polkovnik vodi policijsko ministrstvo? Posebej če gre za človeka, ki je kot vojak nadzoroval civiliste in bil kot protiobveščevalec vpleten v trgovino z orožjem. Mandatarjeva odločitev je srhljivo neprijetna. Na čelu "Natovega" obrambnega ministrstva ostaja civilist. Zato pa "vojak" prihaja na čelo represivnega ministrstva, ki ima moč nadzora.

Se je Janša torej res spremenil? To, da je za kandidata za notranjega ministra izbral Hrvata, bi lahko bil znak opuščanja nacionalističnega diskurza in obetaven premik. A na žalost se zdi, da je šlo pri izbiri za nekaj povsem drugega in da so se vsi, ki so obljubljali ali si želeli spremenjenega Janšo, krepko zmotili.