Uvodnik / Jani Sever: Čas čakanja

Zaslišanja ministrov so minila brez zapletov. Z izjemo epizode kandidatke Mravljakove. Uspešno, čeprav pod površino vse le ni bilo tako brezskrbno. Kar seveda ni presenečenje. Dileme nove vlade, zdaj ko so znana tudi imena ministrov in ministrice, postajajo vse bolj transparentne.

Janša je igro sestavljanja in promoviranja ekipe, ki sicer tudi po mnenju njenega avtorja ni ravno zvezdniška, odigral mojstrsko. Mravljakova je bila videti kot vrhunec te male predstave. Njena neljuba pojava je bila odstranjena elegantno. Etično. Še preden je začel delovati vladni etični kodeks. In predsedniku vlade ni bilo treba storiti praktično nič. Ministrica, o kateri je pisal Miro Petek, je bila za novo vlado resnično too much. A zakaj jo je potem Janša sploh predlagal? Kakorkoli, njen odstop je bil učinkovit. Še dobro, da jo je kandidiral. Aferica je še dodatno oslabila podobo SLS in stranki vsaj za nekaj časa vzela resor brez listnice. Poleg tega je bila poudarjena visoka moralnost nove oblasti. Drugi sporni kandidati in kandidatka so bili kar naenkrat videti nekoliko boljši. Zaslužili so si celo mandatarjevo pohvalo.

Zdelo se je, kot da je bila ta namenjena še posebej Mateju, ki na zaslišanju, proti pričakovanjem, ni imel nobenih težav. Nasprotno, bil je menda celo eden boljših oziroma prepričljivejših kandidatov. Za to tudi ni potreboval mnogo truda, kljub svoji vojaški dikciji in ostrim pogledom. Enostavno je zanikal tisto, česar ni bil vprašan in česar nikoli nihče ni trdil. In vse je bilo o.k.. In poročila, ki jih je pred leti pisal Mate v zvezi s civilnimi osebami, takratni vojaški obveščevalni službi? Že res, da obstajajo, a kaj, ko je bil obrambni minister takrat Jelko Kacin. Situacija je za LDS vsekakor neprijetna. In opozicija je molčala. O orožju pa je tako ali tako bolje govoriti potihem. Oziroma sploh ne. Čeprav potem ni jasno, zakaj je LDS sploh šla gledat dokumentacijo državnega zbora na to temo. Kaj je v njej, nekateri poslanci LDS tako ali tako dobro vedo.

Tako smo brez pretiranega nasprotovanja v Sloveniji za notranjega ministra dobili polkovnika. Človeka, katerega kariera je bila doslej izključno vezana na vojaškoobrambne ustanove. Ampak ne vojaka, kot pravi Janša. Ali pa samo malo vojaka. Skoraj nič. Razen takrat v Sarajevu. Diplomiranega obramboslovca, ki ima ne nazadnje enako izobrazbo kot predsednik vlade. Sicer pa, vojaki se tako ali tako ne bi smeli diskriminirati. Tudi vojaki so ljudje. In pravico imajo postati tudi notranji ministri. Vse v imenu enakosti in spoštovanja človekovih pravic. Vendar nelagodje kljub temu ostaja. Tudi za "pomladnike" s civilnim čutom, ki jih najbrž kljub vsemu ni tako malo, bi morala biti izbira notranjega mnistra vsaj neprijetna. Konec koncev to, da je izbor notranjega ministra zoprn, odkrije že bežen pogled v Evropo.

Na zaslišanjih ministrov za finance in gospodarstvo je bilo vzdušje nekoliko drugačno. Tudi tu seveda ni bilo nobenih težav s potrditvijo kandidatov. A vsaj opozicija je bila precej bolj nadzorniška kot pri Mateju. Težave vlade na ekonomskem področju, kjer niso bili predstavljeni kakšni oprijemljivi cilji, razen napovedi radikalnega zmanjšanja davka na kapitalske dobičke, so videti kljub vsemu optimizmu petstotih strokovnjakov predvolilnega strokovnega sveta SDS precejšnje. Vendar ima predsednik vlade tudi za to rešitev. Vladni ekonomski strokovni svet, ki ga bo, kot se napoveduje, uporabljal precej bolj kot njegovi predhodniki. Posvetovalni organ bo pač o vsakem problemu povedal svoje mnenje in minister svoje. Na koncu pa bo odločil Janez Janša. Pravično in modro. Konec koncev se je v stranki doslej izkazal kot dober gospodar.

Izzivov mu vsekakor ne bo primanjkovalo. Prvega je še pred svojo izvolitvijo napovedal finančni minister dr. Andrej Bajuk. Zmanjšanje davka na kapitalske dobičke za polovico je vsekakor radikalna poteza. Tako kot je bilo njegovo povišanje, ki ga je izpeljala prejšnja vladna koalicija. A če je bilo zadnjo dohodninsko intervencijo prejšnje vlade mogoče razumeti kot levi populizem, Bajukova napoved ne govori samo o desnem populizmu. V kombinaciji s siceršnjim zatrjevanjem, da situacija, ki jo prevzemajo, ne dovoljuje napovedi delovanja vlade, je videti neodgovorna. Govori namreč o tem, da ni res, da novi minister ne ve, kaj ga čaka, ali pa ni res, da je lahko prepričan o neškodljivosti svoje napovedane poteze. No, mali in srednji podjetniki ter ves premožnejši sloj so bili te njegove napovedi gotovo veseli.

So to volilke in volilci, ki so podprli stranke nove vladne koalicije? Nekateri gotovo. A če drži Jambrekova definicija o "pomladnem" volilnem bazenu, ki naj bi se napajal predvsem iz kroga tistih, ki so bili deprivilegirani v prejšnjem režimu in v času tranzicije, jih med njimi najbrž ni prav veliko. Tako kot med "pomladnimi" volilkami in volilci najbrž ne prevladuje ravno navdušenje nad privatizacijo. Tudi zato najbrž besede privatizacija na zaslišanjih praktično ni bilo slišati. V privatizaciji bodo kupci namreč tujci. Kar bi najbrž moralo pomeniti nemajhne težave za stranke, ki so tako zelo poudarjale pomen ščitenja nacionalne substance. Bo to še ena priložnost za SLS, da potrdi svoj sloves? Kangler je v državnem zburu že žugal celo z referendumom o privatizaciji bank. Hkrati pa je Marjan Podobnik vse bližje vladnim krogom.

Kakorkoli, začenja se čas dela za novo vladno posadko. Ocenjevanje bo sledilo. S strani medijev sproti in s strani opozicije bolj zavzeto po preteku stotih dni. Do takrat bodo vsaj nekatere nedorečene obljube že začele postajati otipljiva smer.