Uvodnik / Jani Sever: Nestrpnost na oblasti

"Ni možno pričakovati od vlade, da se bo zdaj ponovno cela Slovenija ... ali pa od države, da se bo cela Slovenija ukvarjala s tistimi, ki so najbolj glasni."
Janez Janša

Predsednik vlade je bil dovolj jasen. Z izbrisanimi se vlada ne namerava ukvarjati. Letos bo sicer predlagala ustavni zakon, ki naj bi uredil to vprašanje, a za to, da bo sprejet, je menda odgovorna opozicija, ki lahko samo privoli v obvoz ustavnih odločb.

Predsednik vlade je tudi povedal, da je bilo v tej in prejšnji državi storjenih veliko še hujših krivic. O hujših krivicah, storjenih v Sloveniji, sicer ni povedal nič, zato pa lahko zgodovina seveda postreže z marsičim. Od protireformacije do pobojev po drugi svetovni vojni. Kot pravi Janez Janša, se vlada trenutno prednostno ukvarja s po drugi svetovni vojni odvzetimi državljanstvi in premoženjem v treh obalnih občinah. S časovno precej oddaljenimi kršitvami nekega drugega režima in neke druge države. S kršitvami, ki zadevajo naše sosede Evropejce, kar je vsekakor hvalevredno, in ne nekdanje sodržavljane Balkance. Kršitve, ki so bile neposredna posledica nastajanja sedanje države Slovenije, pri katerem je premier odigral eno osrednjih vlog, seveda ne morejo biti prioriteta sedanje vlade. Sprenevedanja so stara. Vlada ne vidi rešitve v "nekem fanatičnem izdajanju skupinskih odločb" izbrisanim, brez preverjanja. Za to, da se loči "zrno od plev", pa je menda potreben ustavni zakon, glede katerega ni političnega konsenza. Pa je res potreben? Za kaj že? Preverjanja niso stvar ustavnega zakona. Gre za to, kako spodnesti odločbe ustavnega sodišča, ki menda ni bilo in ni prave barve, ter kaznovati tiste, ki v času nastajanja države niso sprejeli ponujenega darila - državljanstva, ampak so bili ali nevedni ali pa so hoteli v Sloveniji samo stalno bivati. Kaznovati tiste, ki niso bili dovolj zavedni. Dovolj slovenski.

Izbrisani so tema, ob kateri se veselijo mnoga slovenska srca. Karikature, ki so pospremile gladovno stavko, so bile enotne. Ali gre za post ali za shujševalno kuro. Ali za oboje. Jožef Jerovšek, poslanec SDS, je v državnem zboru poduhovičil v istem slogu: "Saj je res postni čas, ampak mislim, da se ne postijo zaradi verskih čustev." Potem je prišlo nasilje. Dobro organizirana akcija, s katero so odstranili stavkajoče iz TR3. Prisotnosti medijev so se znebili s prevaro, tako da nasilja uradno ni bilo. In javnost je ostala hladna. Pa kaj, če so izbrisane, ki gladovno stavkajo, zmetali na sneg. Predsednik vlade ni rekel nič. Predsednik države tudi ne. Nasilje je postalo še malce bolj sprejemljivo. Ampak s tem eskalacije nestrpnosti še ni bilo konec. Na vratih pisarne poslanske skupine SNS se je pojavilo "vabilo na ples". Podpredsednik državnega zbora Sašo Peče je najprej priznal, da je sporočilo delo SNS. A potem so v stranki doumeli, da so šli predaleč. In to je bilo dovolj. Predsednik državnega zbora se je zadovoljil s pojasnilom, da v SNS s tem nimajo nič. Sprva kljub grožnjam s puškomitraljezom po mnenju predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija tako ali tako ni šlo za "neko strahotno resno zadevo", tako da bo Peče gotovo še naprej ostal podpredsednik državnega zbora. Ko stopijo na plan izbrisani, se sedanja oblast še najbolje razume s Slovensko nacionalno stranko, ki kot da samo bolj neposredno pove tisto, kar vlada misli, a ne sme več izreči.

SNS je torej zaveznik vladne koalicije, varuh človekovih pravic pa njen sovražnik. Rudolf Petan, poslanec SDS, je ombudsmana, ki je zahteval razrešitev podpredsednika državnega zbora, celo ozmerjal, naj se najprej opraviči "Slovenkam in Slovencem" za svoje primerjave slovenskega odnosa do izbrisanih z "neonacizmom". Kaj drugega - varuh človekovih pravic, še posebej Matjaž Hanžek, je v Sloveniji v vladajočih krogih nezaželen. In tako se do njega tudi obnašajo. Poročilo varuha človekovih pravic o temi, ki vladi ni všeč, ne more v parlament. Predsednik parlamenta razpravo enostavno blokira, SDS in NSi se s tem strinjata, in konec. Ker varuh človekovih pravic opozarja, da bi lahko vprašanje izbrisanih že davno rešili, če bi želeli spoštovati odločbe ustavnega sodišča. V vladni koaliciji niso osamljene zamisli, da bi bilo najbolje odpraviti kar institut varuha človekovih pravic. Mimogrede, SNS se s tem kajpak strinja. Gredo človekove pravice in ambicije Janševe vlade tako težko skupaj? Vsaj človekove pravice za nekatere. Tako kot gre težko s takšnimi ambicijami skupaj predstava o neodvisnem sodstvu? Je to sporočilo poslank in poslancev vladajoče koalicije ob neizvolitvi ustavne sodnice Mirjam Škrk? Mora dobra sodnica ali sodnik misliti tako kot oblast? Tudi ustavna sodnica. In da bo tiste, ki so sodelovali pri poskusu "rehabilitacije" izbrisanih - za to namreč v resnici gre -, nova oblast neusmiljeno kaznovala.

Logika je enostavna. Nekaterim tujcem je nemogoče prizadejati krivico. Izbrisani naj ostanejo izbrisani, razen tistih nekaj sto, o katerih je premier govoril pred volitvami. V imenu zgodovine. V imenu nove Slovenije, katere prvi cilj je rojevanje več Slovencev in Slovenk. Nacionalno in ideološko trdnih. Neoliberalno republikanskih. Zdravih. Bogatih. Srečnih. Naših.