Uvodnik / Jani Sever: Hrvaški sindrom

"V kolikor bo ta konsenz širok in kar se da sprejemljiv tudi za druge stranke, pa bi se potem lahko prekvalificiral v v ustavni zakon."
Pavel Rupar, na TVS

Pavel Rupar, zvezdniški poslanec SDS in slavni tržiški župan, se je menda zmotil. In to v primeru izbrisanih. V primeru, glede katerega, so bila v SDS, pa tudi sicer med "pomladnimi" stališča doslej trdno usklajena. Nenavadno. Se je res samo zmotil? In kako se je to sploh lahko zgodilo?

Rupar je na seji komisije državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlagal sklep, da vladi naloži naj reši problematiko izbrisanih s sistemskim zakonom. Salto mortale. Sovražno stališče, do ustavne odločbe o popravi krivic 18.305 izbrisanim, ki so bili leta 1992 nezakonito izbrisani iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, je izdatno pripomoglo k prepričljivi zmagi vladajoče koalicije in predvesm SDS. Njihova politična ponudba je bila vedno jasna. Njeno bistvo je v tem, da bi moral biti po mnenju vladajočih strank vsak posameznik med izbrisanimi obravnavan posamično, čeprav so jim bile pravice odvzete kolektivno. Sprejeti je treba torej ustavni zakon in z njim zaobiti odločbe ustavnega sodišča. Rupar je s svojim predlogom torej nastopil proti temeljni opredelitvi SDS glede zakona o izbrisanih, saj bi bil sistemski zakon seveda podvržen presoji ustavnega sodišča.

Kar pomeni, da bi moral biti v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Na komisiji so predstavniki LDS in SD želeli v sklep zapisati celo, naj vlada zakonsko položaj zbrisanih uredi v skladu z odločbo ustavnega sodišča. In čeprav je Rupar vztrajal, da ustavnega sodišča v sklepu ne sme biti je bilo na koncu je sprejeto besedilo še vedno šokantno: "Vlada in pristojna ministrstva naj glede na ugotovitve iz posebnega poročila varuha človekovih pravic, da položaj izbrisanih še ni dokončno urejen, to stori v posebnem sistemskem zakonu." Čudenje je bilo na mestu. Kot se je pokazalo kmalu po koncu seje, ko je tiskovna predstavnica predsevnica poslanske skupine SDS v sporočilu za javnost zapisala, da stališče SDS ostaja enako kot doslej in da stranka vztraja pri reševanju statusa izbrisanih z ustavnim zakonom. In Rupar? Poslanec se je samo zmotil. Revež. Saj vedno ne ve kaj govori.

Nek ne preveč discipliniran poslanec, ki včasih pove tudi kaj kar tako, ne da bi se o vsem vnaprej dogovoril s "centralo", je pač nekaj bleknil. Kaj hočemo. In vendar je videti, da vse skupaj ni tako zelo enostavno? Vse skupaj se je zgodilo samo teden dni pred tem, ko bo iz Strasbourga v Slovenijo pripotoval visoki obisk komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Gila Roblesa, ki je v svojem zadnjem poročilu o izbrisanih jasno zapisal, da je: "... skorajšnja izvršitev odločbe ustavnega sodišča ključna za ureditev položaja teh oseb na ustrezen način." Precej zoprno za vlado, ki trdi, da je šlo za prevaro ustavnih sodnikov. A, ko bo Robles prispel v Ljubljano ga bo pričakala vesela novica. Vlada se s problemom izbrisanih vsaj trudi. Rezultati so vidni. Dokumentirani. Niso sicer enoznačni, vendar so tu. Tečnim evropskim varuhom človekovih pravic bo vlada postregla z odgovorom, da stvari tečejo.

V državnem zboru bo potekala debata o poročilu varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka o izbrisanih, o katerem je "Ruparjeva" komisija prav tako končno razpravljala in ga pripravila za obravnavo v državnem zboru na isti seji, na kateri je prišlo do "Ruparjeve zmote". In kljub temu, da je bil sprejet v nasprotju s stališči vodilne vladne stranke, "Ruparjev" sklep iste komisije državnega zbora o tem, da naj vlada pripravi sistemski zakon o zbrisanih, obstaja. Je napisan. Kot odgovor na pritiske, naj vlada čim hitreje ustrezno reši problem izbrisanih, bo Evropa dobila na mizo "Ruparjevo zmoto". Sklep komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, v katerem se komisija državnega zbora sklicuje celo na varuha človekovih pravic in govori o sistemskem zakonu. Za prevaro z ustavnim zakonom s katerim bi obšli odločbo ustavnega sodišča Evropa namreč že ve.

Tudi če se Rupar res samo zmotil, se vendarle zdi, da je bila njegova zmota vladi dobrodošla. Proti teoriji o zmoti pa govori tudi dejstvo, da kljub svojemu obratu Rupar na duha, ki je pripeljal do radikalne zaostritve temeljnega vprašanja slovenske pravne države, Rupar vsekakor ni pozabil. Konec koncev o tem pričajo njegovi upi, da bi lahko sistemski zakon kasneje prekvalificirali v ustavnega. Če bi bile druge stranke za to. In javno mnenje seveda. Slednje naj bi najbrž delovalo kot sredstvo pritiska na opozicijo, naj se vendarle spametuje in potegne z večino. Saj je konec koncev sama v veliki meri kriva za trenutne težave, ki jih, ko je bila na oblasti ni niti upala niti znala rešiti. Predsednik republike dr. Janez Drnovšek, ki je bil na problem opozorjen že daljnega leta 1994 in je nanj najprej za nekaj časa pozabil, pa se je kasneje itak vedno navduševal nad rešitvijo z ustavnim zakonom.

Evropa je bila do problema izbrisanih dolgo tolerantna. Kot je videti, se to sedaj počasi spreminja. Konec koncev je tako eklatantno nespoštovanje človekovih pravic za državo, ki naj bi čez dve leti predsedovala uniji, nepredstavljivo. Zdi se, da se vlada tega zavedla in da je poiskala rešitev. Začela se je obnašati "po hrvaško". Evropa jo sili k spoštovanju človekovih pravic, ona pa se izmotava in išče izhode, ki bi omogočili čim daljše vztrajanje pri njihovem kršenju.