uvodnik / Grega Repovž: Razpad sistema?

Kaj je problem Janeza Janše, ko govori o Sovi in domnevnih malverzacijah? Da ni verodostojen. Da tudi tisti, ki ga srčno podpirajo, vsaj nekje v malih možganih vedo, da nad Janšo visi nikoli razčiščena in razkrita trgovina z orožjem - in da se še danes ne ve, kje so milijoni mark gotovine, ki so jih Bošnjaki in Hrvati plačali, da so v času svojih vojn prišli do orožja.

Zakaj orožarska zgodba ni bila nikoli razčiščena? Zdi se, da je pri njej prišlo do nekakšnega tihega konsenza, nikoli izrečenega dogovora med politiki, da naj je zgodba še tako umazana, naj so si nekateri še za naslednje generacije napolnili žepe z markami iz Bosne in Hrvaške - kljub vsemu temu naj zgodba ostane pokopana, ker preprosto preveč grobo poseže v osamosvojitveno zgodbo. Trgovina z orožjem ni madež le na Janši; ko se razkrije ta zgodba, pade senca na osamosvojitev. Ne samo senca - osamosvojitev se z njo preprosto za vedno umaže, pa čeprav je do trgovanja prišlo šele po osamosvojitveni vojni. Tako kot je danes umazan boj partizanov proti nacistom in fašistom s povojnimi poboji - pa čeprav poskušajo partizani vsakič znova potegniti ločnico med povojnimi dogodki in osvoboditvijo samo. In Janša v tem, da je druge obtoževal, da so lopovi, tudi prej nikoli ni bil uspešen - pa ne zato, ker nikoli ni sklical tiste tretje tiskovne konference o orožju, na kateri bi razkril, kam so dali gotovino, ampak zato, ker vsi vedo, da je sam umazan s tisto gotovino. Pa s tem ne opravičujemo morebitnih aktualnih razkritij - a Janša enostavno z njimi ne more pridobiti, ker nima dokazila o lastni neoporečnosti. Ne nazadnje mu javnost to že od sredine marca, ko so bili njegovi nameni razkriti, tudi sporoča.

Vendar v tem trenutku Sova oziroma sesuvanje predsednika republike Janeza Drnovška, v katero se Janša zapleta, ni njegov največji problem. Sova postaja aferaška epizoda slovenske politike - ki jo bo morda odpihnilo že poletje. Mimogrede: kaj se je zgodilo s famozno revizijo poslovanja Zorana Jankovića kot predsednika uprave Mercatorja, z dokumentom, ki je bil v korist Janševega boja zoper Jankovića plasiran tik pred lokalnimi volitvami?

A vrnimo se k težavam Janeza Janše. V zadnjih tednih se namreč zdi, da njegov sistem vladanja razpada. Zapuščajo ga podporniki, zapuščajo ga najožji sodelavci - še več, zapušča ga gospodarska elita, ki je pred leti tako samoumevno predenj položila orožje in ga vzela za svojega voditelja. Vendar pa odhoda Matjaža Gantarja, Andrijane Kosem Starina in odločitve Pivovarne Laško, da iz nadzornega sveta Dela čez noč "vrže" Janševe adjutante, ne gre razumeti kot razočaranje nad ideologijo prvega človeka vlade - gre namreč na eni strani za razočaranje, ker jim vožd ni mogel dati tistega, kar so od njegovega mandata pričakovali, na drugi strani pa za dejstvo, da so v dveh letih ugotovili, kakšna je njegova dejanska moč, se tudi z njegovo pomočjo osamosvojili, in danes ga lahko brez strahu - prav za strah gre - tudi zapustijo. Preprosto - Janše se več ne bojijo.

Vendar tega ni mogoče razumeti zgolj enoznačno. Nihče namreč ne pravi, da metode preteklih let niso bile prave, da orodja, ki so bila uporabljena, niso bila prava - ne, le voditelj ni več pravi. Gospodarstvo se je v zadnjih letih namreč od Janše veliko naučilo: da namreč moč nad politiko pomeni izjemno bližnjico. In Janša je bil do strateških želja gospodarstva doslej nabolj razumevajoč vladar v sodobni Sloveniji, roko na srce, nikoli niso imeli gospodarstveniki toliko moči, če so le bili blizu vlade. In današnji angažma gospodarstva pri risanju bodočega političnega zemljevida Slovenije nakazuje predvsem to, da so se na prizorišču razsutega političnega prizorišča znašli ljudje, ki bi ga radi zasedli. Gospodarstveniki so bili včasih namreč povabljeni k sodelovanju, danes pa z angažiranjem kažejo predvsem namen, da prostor prevzamejo. Narobe je, če politika obvlada gospodarstvo. Obratno je enako narobe. A prostor jim je naredila sama politika, leva in desna.