uvodnik / Grega Repovž: Natlačen, Rožman, Bernik

V Sloveniji se opisi druge svetovne vojne radi začenjajo z letom 1941, saj se s tem preprosto izbriše dogajanje, ki se je dejansko začelo že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. A ravno to je pomembno. V dvajsetih letih je bila takratna Slovenska ljudska stranka pod vodstvom Janeza Evangelista Kreka napredna stranka, v Ljubljani je leta 1922 na volitvah celo nastopila skupaj s komunisti in zmagala, katoliška cerkev pod vodstvom škofa Jegliča pa zmerna. V tridesetih je nato prišlo do obrata - vodilni politiki ljudske stranke so se oddaljili od boja za slovensko avtonomijo in se vse bolj približevali v Evropi vzpenjajoči se nacistično-fašistični ideologiji. Razmere so se še bolj zaostrile ob španski državljanski vojni, vzponu katoliške akcije, ki je v vsem videla boljševizem. Stanje je bilo resno. O njem dovolj pove podatek, da je že leta 1937 škof Gregorij Rožman, ki je nasledil škofa Jegliča, ekskomuniciral Edvarda Kocbeka zaradi njegovih stališč. Predvojna slovenska oblast se je takrat skupaj s cerkvijo postopoma približevala konceptu, ki je prihajal iz sosednje Italije in Nemčije.