Do reklam in naslednje oddaje

Nekateri ljudje so popolnoma brez sramu. V teh dneh so nekateri politiki kar tekmovali v hvalnicah pokojnemu predsedniku Drnovšku. Pa pri tem ne mislimo na tiste, ki so imeli do Drnovška spoštljiv odnos - ne glede na to, ali so se z njim strinjali ali ne. Mislimo na tiste, ki so v zadnjem letu, dveh o njem izrekali zaničljive, nesramne, ponižujoče, grde stvari - zlobne in zajedljive besede. A prav ti so v teh dneh pretirano privzdignjeno govorili, da je bil Drnovšek izjemen človek in da ga nekateri niso razumeli.

Večina Slovencev je razumela, v kakšni stiski je predsednik. Da je že leta hudo bolan, da se bori s hudo boleznijo. Nekateri pa ne. Očitno ni razumel predsednik državnega zbora Franc Cukjati, zdravnik, niso razumeli nekateri njegovi kolegi. Poslanec Grims na primer, ki se je še na dan pogreba predsednika Drnovška ob zagovarjanju ustavnega zakona o izbrisanih - še nekaj, česar ne razumejo, a očitno človeške stiske niso nekaj, kar razumejo - nesramno skliceval na izjavo pokojnika, iztrgano iz časa, da bi podkrepil svoja in vladna stališča.

A tudi mi ostali nismo dosti drugačni. Morda nismo "krivi" tovrstne dvoličnosti - a Drnovškovih dobrih besed in del pač ne živimo. Mir in dobrota, kako se priležejo te zadnje zapisane besede pokojnega predsednika, kako jih hitimo ponavljati in navajati - kot nekaj, v kar verjamemo. Pa res verjamemo? Ali ne gre le za tisti drobni trenutek raznežene in nemočne rahločutnosti, ki jo povzroči smrt? Mar je za ta čustva sploh potrebna prava smrt? Ali ni pogosto dovolj že filmska - in že smo v čustvih, že smo mir in dobrota? Do reklam in naslednje oddaje.

Kaj pa je sploh govoril Drnovšek zadnja leta? O ekologiji, na primer. O tem, o čemer se vsi strinjamo, redki med nami pa živijo. Za ekološko ravnanje smo vsi - a večina nas pride do osnovnega ločevanja odpadkov in do varčnih žarnic. Naprej pa, večinoma, že bolj ali manj blefiramo. Odrekamo se pod prisilo ali pa smo pripravljeni plačati višje stroške za neekološko ravnanje. Od države pričakujemo ekološko naravnanost, ki pa nas ne sme udariti niti po našem življenjskem slogu.

Seveda ekologija ni bila edina Drnovškova tema. A osnovno sporočilo je bilo na vseh področjih podobno: "Večina nas je naravnanih tako, da raje ne vidimo. Da ne bi motili našega vsakdana, skrbi, ki jih imamo sami s sabo, s svojo kariero, hišo, avtomobilom, morda s svojo družino. Tu pa se naše zanimanje ponavadi neha."

A saj vemo - tudi Drnovšek je malo blefiral. Vsi bi živeli v idilični hiški na vrhu griča. Vsi bi radi imeli standard, ki omogoča sonaravno življenje in dovolj časa za razmisleke. Pa s tem ne želimo relativizirati njegovega ravnanja - zato ni nič manjše. Ljudje z veliko ugleda in vpliva - naj gre za politike, rock zveznike, škofe ... - imajo to izjemno priložnost, da v javnosti laže razširjajo nove ideje in poglede. Vprašanje je, ali to priložnost izkoristijo za dobre ideje in poglede. Drnovšek jo je.