reportaža / Bal ekscesov

Miha Fras

Duet bala: Ron Athey in Juliana Snaper

Mučenik bala: Ron Athey

Papež bala: Peter Mlakar

Animir-dame bala: The Velvet Hammer Burlesque

Mc bala: Vaginal Davies s kolektivom Bast

Gimnastičar bala: Dominic Johnson

Interaktivka bala: tardeča od Eclipse

Šlogarica bala: Marisa Carnesky

Spogledljivka bala: Kira O'Reilly

Če se je vlačiti po prednovoletnih procesijah, po kolektivnih akcijah, porojenih iz najbolj banalnega, koledarskega razloga in posvečenih predparitvenim obredjem, uničevanju alkohola in omamnih substanc, je pač treba ugotoviti, da se je letos le pripetila veselica, ki ne dela sramote poganskim koreninam bakanalij. In obenem - najbolje obiskana predstavitev dejavnosti galerije Kapelica, ki lahko kljub pregnanosti sporeda večinoma računa le na ljubitelje in stalne abonente. Za Visions of Excess, slovensko izdajo celonočne, dvanajsturne ekstravagance, ki jo v Los Angelesu redno organizirata stari znanec domačih odrov Ron Athey in velikanski črni transvestit Miss Vaginal Davis, je Kapelica šla v španovijo s pobudnikom, zavodom Aksioma Davideja Grassija, za prizorišče ekscesa pa izbrala graščino na Kodeljevem, kjer že od poletja domuje klub Luna Park in kjer vadijo didžeji zadruge CodeEp. Defetistom, seznanjenim s slovesom Kapeličine ponudbe in globino žepov njenih strank, se je kajpak že takoj, ob zakoličenju na tri tisočake ocenjene vstopnine, zazdelo, da bo bal na Kodeljevem bolj interne narave, a tudi tokrat se je izkazalo, da ni podcenjevati moči prednovoletnih gonov. S performansi, videom, razstavljenimi eksponati in muziko naphana noč, ki naj bi zabavala ter obenem stregla z zahtevnejšimi vsebinami, je zaradi intimnosti prizorišč računala na intimnejše stike med artisti in obiskovalstvom, a od intimnosti pod koraki črede, ki je begala od ene do druge grajske sobane, ni ostalo veliko.

Nekaterim performansom tako ni bilo mogoče slediti zaradi preobljudenosti, druge, denimo avdienco Nicole Blackman, ki je kmalu razdelila vse rezervacije za 1:1 seanse, so lahko použili le bolje poučeni gostje. Na splošno pa se je Visions of Excess izkazal s kompletno ponudbo - od sicer slabo izpostavljenih fotografij Gorana Bertoka in Rajka Bizjaka ter kandiranih falusov Leonore Mark preko sobe s filmi in videi do chill-out brloga Braneta Zormana, jedrnatega nastopa kolektiva Bast in zaključnega rajanja v režiji didžejev CodeEp. Bal je imel svojega MC-ja, ubrano gostolečega Vaginal Daviesa, ki je napovedal tudi do-zgoraj-brez-z-nalepkami-čez-bradavičke striptiz animatork noči, tria Velvet Hammer Burlesque, ki te že zaradi izbrane muzike in kostumov, da ne omenjamo vidnega užitka razposajenih artistk, posesa kakih sedemdeset let nazaj do časov, ko še niso poznali silikonov in so vedeli, kaj je erotično perilo.

Da je na gradu cel cirkus, bi lahko sklepali tudi zaradi akvarija, v katerem se je pretegovala znanka iz Mesta žensk Marisa Carnesky, kazala bogato tetovirano ozadje in za kovanec napovedovala prihodnost, medtem pa se je drugje ubiralo malenkost drugačne tone. Denimo v najbolj zakurjeni izmed soban, kjer so se sušile svinjske glave in je Kira O'Reilly, ki si je na Krpanovem Breaku tako metodično sekljala kožo in presenetila z likovnostjo izdelka, fiksirala obiskovalce preko ogledalca, jih vabila na tihe pogovore in si puščala kri v kozarce za konjak. Visions of Excess ni ostal niti brez razjasnitve (?) teoretskih temeljev, nemara celo deklarirane navezave na tematiko Georgesa Batailla, za katero je seveda, pridigajoč z balkona, poskrbel Peter Mlakar, vrhunec pa je pripadel Ronu Atheyu, ki se je tokrat odločil postreči z opero. Ali, bolje rečeno, z napol komičnim napol mučnim pasijonom, za začetek katerega se je HIV-pozitivni bodyartist - boleče, sladostrastno, zaradi svojih grehov - še enkrat nataknil na posnetek srednjeveške mučilne naprave, judeževe zibke, potem pa se je, žuboreč kdovekakšne jezike, pridružil v zmagoslavni disonanci sopranistki Juliani Snapper. Resnično: je najti užitnejšo arijo od tiste, kateri ne poznaš libretta? In: so bile, kljub izkazani krvi in trpljenju, za lahkotnost v zraku krive le prednovoletne izparine ali pa se je ta, prenekaterikrat hudo pogrešana sestavina, prikradla iz zasnove prireditve? Kakorkoli že: prednovoletni bal leta in desetletja, obenem pa tudi priložnost za poštene krajane, da zadovoljijo firbec, kaj hudiča se dogaja v tej Kapelici. Kaj bo šele, če se Atheyeva banda izobčencev s svojimi neprijetnimi aluzijami drugo leto dejansko privali do Beograda? Op, mile!