intervju / Pakt z ljudstvom

Marsikdo je prepričan, da je za dobro javno televizijo treba zgolj oblikovati prave organe, svete, nadzorna telesa in že bo vse drugače. Kaj je pravzaprav to, kar iz državne televizije naredi javni servis?

To ni tako enostavno. Treba je narediti še nekaj več in vzpostaviti sistem, ki bo preprečil vmešavanje države v delo javne radiotelevizije. To pa je zelo težavno. Vlade televizijam ponavadi določajo višino denarnih sredstev in želijo zato imeti nadzor nad programi. Televizije so orodje politike in neredko tudi vojn. Celo v zelo demokratičnih državah vlade sprejemajo za televizije izredno pomembne odločitve, od načina zbiranja prispevkov do razdelitve frekvenc. Toda ne glede na to je pomembno, da si javne televizije izborijo neodvisnost svojih novinarjev in urednikov. Pri BBC-ju je tako, da se tisti, ki so izbrani v odbor guvernerjev, trudijo obvarovati neodvisnost javne televizije, saj je od tega odvisen njihov ugled. Če bi izvajali državno politiko, bi to spoštovanje šlo po zlu. Nekateri drugi primeri pa kažejo, da zgolj formalno neodvisne institucije še ne zagotavljajo resnične neodvisnosti javne televizije. V Romuniji smo imeli primer, da je njihova televizija ob podpori parlamenta dobila na prvi pogled zelo dober svet, organ, ki nato nastavlja urednike. Čez čas se je pokazalo, da so v tem svetu štirje nekdanji pripadniki nekdanje romunske tajne službe Securitate. Takoj zatem je generalni direktor televizije odstopil, ker ni želel sodelovati s temi ljudmi. Zato ni preprostih receptov za vzpostavitev javnih televizij. Vsaka dežela mora iznajti model, ki ji ustreza.