intervju / Balkanski plemenski nacionalizem

Intervju za Mladino ste lani končali z anekdoto o režiserju Philipu Noyceu. Ta je po ogledu Brionov videl tamkajšnjo trdnjavo Minor kot idealno prizorišče za Shakespearovega Kralja Leara z vami v glavni vlogi. To idejo ste takrat ocenili kot "noro". Prav te dni se je končala serija uprizoritev Kralja Leara na Brionih. Kaj se je zgodilo v tem slabem letu, da je prišlo do take spremembe?

Ideja, ki mi jo je lani predstavil Philip Noyce v kuhinji mojega londonskega stanovanja, se mi je zdela resnično nora in tudi smešna. Vsaj v tistem trenutku. O njej takrat sploh nisem razmišljal. Pozneje sem prišel v Istro in ljudje v Vodnjanu so mi predlagali, da se tam naselim. Predlog se mi je zdel zelo zanimiv, ker mi je to območje zelo všeč. Kupil sem zemljišče, zgradil hišo in v teh dneh se bomo preselili vanjo. Ob tem so mi pokazali več lokacij, kjer bi se lahko pripravile različne gledališke predstave. Ko sem videl trdnjavo Minor na otoku Mali Brion, sem spoznal, da je to fantastičen gledališki prostor. Spomnil sem se na Noyceovo idejo in tako so se zadeve premaknile. V pogovorih s soprogo Lenko in nekaterimi prijatelji iz Zagreba se je začel rojevati resen projekt. Danes sem izredno zadovoljen. Opravili smo veliko delo. Med vajami in v času predstav se je ustvarila neverjetna pozitivna energija, ki je brez dvoma prispevala k uspehu predstave. Zaradi tega smo danes, ko se celotna ekipa razhaja, vsi kar malo žalostni. V letih svoje ustvarjalnosti sem sodeloval v številnih predstavah. Bil sem priča druženju z različnimi ljudmi in različnim zablodam tako v gledališču kot v filmu. Po svoje je vsak projekt nekakšna zabloda. Toda tolikšne pozitivne energije kot pri tem projektu še nisem nikoli doživel.