intervju / Šarm športne arhitekture

Agonija Planice se vleče že nekaj let. Planica je v lasti Športnega društva Planica, za katerim stojita Janez Gorišek in Branko Dolhar. Večino projektov obnove Planice vodita sama, prišla sta navzkriž s Smučarsko zvezo, Fundacijo za šport ... Vi ste že pred leti izdelali projekt nove podobe Planice. Kaj se sploh splača renovirati in kaj je treba postaviti novega?

S Planico se ukvarjam že dvajset let, in sicer na različnih ravneh, od prostorskega načrta celotne Zgornjesavske doline, kjer smo proučevali, kako bi širše območje smiselno in funkcionalno preoblikovali tako, da bi funkcioniralo v poletnem in zimskem času. S tem se je začelo, iz širšega smo prehajali na ožji kontekst. To so bili prostorskoureditveni pogoji za ožje območje Planice. To je bilo pred približno desetimi leti, ko sem sodeloval z Urbanističnim inštitutom Slovenije. Tudi iz tega projekta je sledil ureditveni načrt. V njem je bila podrobno obdelana arhitekturna zasnova ožjega območja skakalnic in doma v Planici. Te rešitve so bile predstavljene na mednarodnih konferencah na Japonskem in v Avstraliji kot primer sonaravnega urejanja okolja. Zadeva je bila v tujini in v strokovni javnosti zelo odmevna in je bila dobro sprejeta. Tisto, kar se sedaj dogaja pri nas, pa je pravo nasprotje tega.