'Inšpektor' v Bagdadu

Inšpektor Miroslav Gregorič

Kakšna natančno je vaša funkcija?

Sem vodja centra v Bagdadu. Uradno ime centra je Baghdad ongoing monitoring verification and inspection center, torej Bagdadski center za nadzor, verifikacijo in inšpekcije. Skrbeti moram, da ta center omogoča vso podporo inšpektorjem. Kompletna podpora pomeni telekomunikacije, računalniške povezave, varnost, prevoz po cestah z vozili, transport z letali, helikopterji. To je prva funkcija. Druga funkcija je vzdrževanje stikov z iraškimi oblastmi. Predvsem z njihovo direkcijo za nadzor, ki zagotavlja spremljevalce, tako imenovane mainderje, ki spremljajo inšpektorje na poti pri vsaki inšpekciji. Ko pridejo inšpektorji na neko lokacijo, mainderji poskrbijo, da se nemudoma odprejo vrata. No, sem spada tudi, kar se tiče iraških organov, vzdrževanje stikov z njihovim ministrstvom za zunanje zadeve in pa programi stikov z diplomatskim zborom v Bagdadu. Tretji del je tisto minimalno potrebno vzdrževanje in koordinacija del med glavnimi inšpektorji ter seveda komunikacija z vodstvom, z Direkcijo za plan in operacije v New Yorku, ki jo vodi Dimitrius Perricos. Kar se tiče operacij, sem torej podrejen neposredno njemu.

Ali drži, da ste bili prav vi tisti predstavnik Unmovica, ki je sprejel iraško poročilo, obsežen dokument, ki so ga Iračani v skladu z resolucijo 1441 morali oddati Združenim narodom do 8. decembra?

Ja, to drži. Kot rečeno, sem pač tisti predstavnik Unmovica v Bagdadu, ki predajam in sprejemam dokumente oziroma skrbim za zvezo z iraškim vodstvom.

Ali je to vaša prva služba pri Združenih narodih, je to vaša prva misija?

No, to je prva misija. Ni pa to prvi stik z Združenimi narodi. Leta 1997, 1998 in 1999 sem bil v upravnem odboru Mednarodne agencije za atomsko energijo, ta upravni odbor se imenuje Svet guvernerjev. Eno leto sem bil kot predstavnik Slovenije, torej član, eno leto pa sem predsedoval temu upravnemu svetu guvernerjev, od septembra 1998 do septembra 1999 ... Zdaj sem prvič na plačilnem seznamu Združenih narodov.

Prišli ste pred nekaj več kot tremi tedni. Kakšni so prvi vtisi? Ali je delo tukaj to, kar ste pričakovali?

Mislim, da sem pričakoval približno to. Vsak začetek je precej težak. Če ne bi računal s tako situacijo, bi bilo zelo narobe. Mislim, da je vse, kar se dogaja, pričakovano in ni nič posebnega.

Kako dolgo boste sodelovali v misiji?

Tega ne vem. To je odvisno od preveč dejavnikov, da bi lahko špekuliral ... V optimističnem primeru lahko govorimo o veliko mesecih, v drugem le o polovici.

Ali ste za to misijo imeli kakšne priprave?

Od takrat, ko so me povabili, pa do dejanskega odhoda, je bilo zelo malo časa; moje priprave so bile štirinajst dni osnovnega tečaja na Dunaju. Za vse inšpektorje je sicer predviden pettedenski tečaj, ampak sam se ga nisem mogel udeležiti, ker je bilo preveč dela v New Yorku. Druge priprave, ne vem, če so to priprave ... Udeležil sem se tudi pogajanj na Dunaju, 30. septembra in 1. oktobra. Bil sem na teh pogajanjih, lahko jih imam za del priprav ... Sicer drugih priprav ni bilo. V New Yorku sem v tem času študiral dokumente, ki jih je Unmovic dobil od drugih operacij ... Prej se s tem nisem nikoli ukvarjal ...

Pomeni, da imajo inšpektorji standardne priprave?

Seveda. Vsak inšpektor ima najmanj pettedenski tečaj. To je osnovni tečaj za inšpektorje. Prva dva tedna od tega sta namenjena splošnemu spoznavanju relevantnih resolucij ...

Ali so inšpektorji, ki so sodelovali v preteklih misijah Združenih narodov, tokrat na višjih položajih?

Prevladujejo novi inšpektorji, čeprav v naši misiji obstaja kombinacija starih izkušenj in novega znanja.

So vam podatki, ki so jih zbrale prejšnje misije v Iraku, na voljo?

Ja, seveda so.

Ali ste na terenu že naleteli na kakšne težave, ki niso bile predvidene in so vas presenetile?

O samem poteku inšpekcij ne morem govoriti, za to je pristojen predstavnik za tisk Hiro Ueki ... Stvari sicer potekajo razmeroma gladko, v okviru normalnih odstopanj, ki jih lahko pričakuješ pri vsaki taki večji operaciji. Imamo pač vzpostavljen zračni most z Larnako, od koder dobivamo material ... Ko gre za velike organizacije, ima vsaka velika organizacija določene postopke, ki potrebujejo določen čas, določene priprave, tako da vse skupaj včasih ni tako fleksibilno, kot je mogoče pri ideji kakšnega zasebnika, ki gre v trgovino in nekaj kupi. Včasih je potreben določen postopek. Mislim, da je to v tem primeru popolnoma razumljivo; če na primer hoče kdo iz slovenske uprave kupiti kaj večjega, pomeni, da gre to prek določenih postopkov. Skratka, to lahko traja nekaj časa.

Ali je to, kar se je v zvezi z iraško deklaracijo zadnji teden dogajalo v Združenih narodih, v New Yorku, imelo kakšne posledice na vaše delo? Ali spremljate dogajanje?

Za zdaj se tukaj dogaja toliko vzporednih stvari, da mora biti delo razdeljeno med različne ljudi, na različne ravni. Vse politično delo seveda poteka v New Yorku. Tako da se tukaj s tem ne ukvarjamo. Seveda pa to vpliva na naše delo, to je popolnoma jasno. Naši inšpektorji delajo na podlagi tistih dokumentov in tistih deklaracij, ki so jih imeli v času, ko so prišli. In prejšnji teden smo pač prejeli novo deklaracijo, ki ima na tisoče strani ... To je obsežen dokument. Seveda ga je treba preštudirati. Gotovo bodo morale biti na podlagi tega dokumenta posamezne inšpekcije nekoliko spremenjene. Dobili smo tudi popravek prejšnjih polletnih deklaracij, ki jih je tudi treba spoštovati. Tako da bo seveda predaja teh dokumentov vsekakor vplivala na delo naših inšpektorjev. Nekatere stvari bodo bolj jasne. Upamo, da se bodo precej razjasnile.

Kaj pa varnost vaše misije? Jasno, da o teh stvareh ne morete povedati veliko, a vendar, kako so zelo na splošno regulirani vaši varnostni ukrepi, kaj se zgodi, če je kar koli narobe?

Poglejte, vse organizacije Združenih narodov imajo svoje ukrepe za varnost. Za vsak konvoj, za vsako državo, na ravni vsake agencije, če je to potrebno. Tako obstaja seveda tudi načrt Združenih narodov za različne primere, tudi pri nas v Iraku. Načrt je razdeljen na različne stopnje, zadnja stopnja je pač, popolnoma normalno, evakuacija. Evakuacija se je doslej že zgodila v različnih državah. Zgodil se je že tudi začasen odhod raznih misij, tudi tukaj. Seveda, to je pripravljeno. Kar pa se načrtovanja tiče, je pripravljeno za vsako državo, kako, po katerih poteh, se lahko evakuira. To niso nobene skrivnosti. Ceste v Iraku so znane. Za Bagdad se ve, v katere smeri se da oditi. Načrti, ki jih imamo, so standardni, ažurirali smo jih na kraju samem, tudi z drugimi organizacijami.

Zunaj pred vašim poslopjem stojijo oboroženi iraški vojaki. Ali so tudi oni odgovorni za vas, za vašo varnost?

Oni so najbolj odgovorni za našo varnost. Zato ker je to določeno s vsemi dosedanjimi resolucijami za delo Unmovica. Iraška vlada je odgovorna za našo varnost in samo ona jo lahko jamči, sicer bi mi morali imeti tukaj celo armado. To pa ne gre. Tako tudi nas varujejo podobno, kot varujejo druge diplomatske predstavnike. Kot sem že povedal, imamo na naših inšpekcijah spremstvo njihovih mainderjev, spremljevalcev, ki pomagajo in vzdržujejo stike. Prav tako smo nastanjeni samo v določenih hotelih, kjer nam zagotavljajo varnost. Imamo tudi iraške izkaznice, ki so neke vrste ... No, ne vem, kako bi to imenoval ... Na tej izkaznici piše - na njej sta dve številki, tudi v arabščini - da mora lokalna policija, lokalni vojak, poklicati na tisti številki, da dobi navodila, kako naj ravna, ko se sreča z nami.

Koliko različnih profilov inšpektorjev deluje v misiji? Inšpektorji za nuklearno orožje ...

Unmovic je pristojen za razorožitev na področju kemičnega orožja, biološkega orožja in pa izstrelkov, vodenih izstrelkov. Ima pa seveda tudi multidisciplinarni okvir. Trenutno imamo predstavnike vseh profilov, s tem, da inšpektorji seveda še prihajajo. Kot veste, je bilo že večkrat napovedano, da bo še pred koncem leta več kot sto inšpektorjev, zdaj se tej številki že približujemo ... Poleg tega še inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo ...

Ali so oni posebej, ne sodijo v Unmovic?

Ne, oni niso Unmovic. Unmovic jim mora v skladu z resolucijami zagotavljati logistično podporo.

Pred nekaj dnevi ste dobili prvi helikopter, prišlo jih bo še več, menda šest. Ali bo to zapletlo logistiko in ali bo hkrati olajšalo delo na terenu?

Vsekakor bo izziv zdaj nekoliko večji. Poenostavile se bodo določene stvari, nekatere pa se bodo res zapletle. Postali bomo bolj mobilni, ampak po drugi strani bomo potrebovali večjo koordinacijo, spremljavo helikopterjev. Tukaj je puščava in samo v filmih lahko vidimo, da helikopterji pristajajo kjer koli. Ampak to so civilni helikopterji in niso za enkratno uporabo.

Pri delu inšpektorjev na terenu je zelo pomemben element presenečenje, to vaša misija nenehno poudarja. Ti helikopterji bodo ta element zagotovo povečali.

Helikopter v zraku ima lahko več funkcij. Ena je transport, pač hitrejši transport, naslednja je opazovanje iz zraka, monitoring. Že v preteklosti je bila recimo na misiji oprema za meritve gamasevanja, oprema, bil je radar “ground penetration”, to je radar za raziskavo tal, površine, za raziskavo pod površino ... Funkcija helikopterja je tudi, da se po prihodu na lokacijo ta opazuje, kajti lokacijo je treba zamrzniti. Helikopter lahko kroži ali lebdi nad to lokacijo in zelo preprosto vidi vsa vrata, vse vhode, ograjo in kaj se dogaja. To je zelo ugodno.

Mislim, da ni bil narejen še noben intervju z iraškimi znanstveniki, ki sodelujejo v oborožitvenih programih. V resoluciji 1441 za te intervjuje ni postavljenih nobenih časovnih rokov. Iraška stran bi vam morala ta dokument, ta seznam dostaviti sama. Ali so se glede tega z Iračani že začela kakšna pogajanja, ne glede na to, da časovnih omejitev ni?

Ne, ni nobenih omejitev. Plan inšpekcij vključno z elementi presenečenja je delo, ki se vodi iz New Yorka. In prepričan sem, da tečejo zadeve po planu in da bosta Unmovic in Mednarodna agencija za atomsko energijo izkoristila vse možnosti, ki jih resolucija Združenih narodov ponuja. Imena osebja, ki je v preteklosti sodelovalo pri programih izdelave orožij za množično uničevanje v Iraku, so bila v veliki večini znana že iz prejšnjih operacij. Prepričan sem, da bodo v sedanji operaciji ta imena popolno navedena, morda bodo tudi kakšna nova. Tako da imena večinoma niso skrivnost, res pa je, da je zdaj v resolucijo 1441 vključena postavka, ki Unmovicu daje možnost, da posebej zahteva sezname tega osebja ... Velika večina imen je znanih. Tudi s tega stališča intervjuji lahko potekajo.

Del informacij, s katerimi razpolagate pri vašem delu, pride tudi od vlad posameznih držav. Vemo, da je nekoč naša bivša skupna država Jugoslavija, tudi Slovenija, zelo dosti gradila, delala v Iraku ... Ali ste dobili kakšne informacije s slovenske strani, ki bi vam pomagale pri vašem delu?

Lahko me razumete, da tudi če bi vedel, o tem ne bi mogel odgovoriti. Povem pa lahko, da je dr. Hans Blix večkrat javno opozoril oziroma pozival vlade, naj pomagajo s podatki, da olajšajo delo našim inšpektorjem. Mi imamo za to v New Yorku posebno službo, ki take podatke sprejema enostransko. Enostransko! Pomeni, da to ni daj dam, ampak mi pač sprejemamo te podatke in v zameno ne dajemo nič.

Trenutno ste edini Slovenec na mednarodni misiji v Iraku.

Ja, trenutno sem edini. Vem, da je še nekaj vlog, mislim, da so še štirje drugi kandidati, ki so se javili. Ki so ponujali svoje storitve, znanje, karkoli ... Ne vem, ali so že ali so še v postopku ... Misija Unmovica je bila mogoče v Sloveniji premalo znana. Ampak morda bo zdaj odziva več. Potrebujemo posamezne strokovnjake s področja biologije, kemije, raketne tehnike, razminiranja oziroma detekcije min, dekontaminacije. Tiste, ki jih stvar zanima, bi pozval, naj pogledajo na internetno stran Unmovica, odgovorijo na vprašalnike in mogoče se bo še kakšen Slovenec znašel tukaj. Potrebujemo še biologe, ljudi za radar ... Potrebujemo veliko profilov, od telekomunikacij do računalništva ... Vse profile za logistično podporo in za inšpektorje. Ta organizacija gleda na nacionalno sestavo, skrbi, da njeni pripadniki niso iz ene države, temveč da pridejo iz različnih držav ... Vreme je, kot vidite, tukaj krasno. Že zdaj je toplo, poleti bo še lepše.

Je sprememba podnebja težava?

Meni je že zdaj toplo, ne vem, kaj bo poleti. Zdaj je zima in ne čutim nobene potrebe po bundah ...

Kaj pa vaš delavnik? Verjetno začnete zgodaj zjutraj in končate pozno zvečer, za turistične oglede Bagdada ni prav veliko časa ...

Jaz sem optimist. Pravim, da bo boljše. Za zdaj veliko ur preživimo tu. Več ljudi prihaja, in upam, da bomo, ko bo nekoliko več ljudi, tudi za logistično podporo, počasi prešli na proste petke. Ta petek bo prvič po treh tednih in pol našega dela - ne govorim o inšpektorjih, ampak o podporni posadki - ena tretjina posadke imela prost dan. Prvi prosti vikend. Prvič. Dela se vsak dan od jutra do večera.