intervju / Nikoli še nisem vzel tablete za glavo

Vse kaže, da bodo trgovine odslej ob nedeljah zaprte. Je še mogoče obrniti trend, ki ga kažejo ankete?

Pred dobrimi petimi leti smo bili pobudniki odpiranja trgovin ob nedeljah. Z novim sistemom, ko smo vpeljali prvi pravi nakupovalni center v Kopru, smo začeli spreminjati tudi obratovalni čas. Ob osamosvojitvi, ko je bilo veliko malih trgovcev, so imeli ti odprto ob nedeljah. Bilo je rečeno, da so propulzivni, pripravljeni poslušati potrošnika, stari, socialistični trgovci, mastodonti, pa nimajo nobenega posluha zanje. Mislim, da je trgovina storitev, ki jo moraš dati tistemu, ki jo želi in kadar jo želi. Vprašanje je bilo tudi, kje je naša konkurenca, ne samo v Sloveniji, kjer so trgovska podjetja, od katerih se želimo razlikovati in kupcem ponuditi kaj več od njih, številna, ampak tudi v Italiji in Avstriji. Danes ni noben problem priti iz Maribora v Avstrijo ali iz Nove Gorice v Gorico. In smo začeli s tem to, česar tam nimajo: ob nedeljah dobimo prve tujce v naše trgovine; že imamo prve Italijane, tudi Avstrijce in Madžare, ki imajo našo kartico Mercator Pika. Potem so naši centri postali zbirališče, vsako nedeljo izdamo 250.000 računov, to pomeni 250.000 potrošnikov samo v Mercatorjevem delu, temu je treba dodati mogoče še 20 odstotkov obiskovalcev, ki v Mercatorjevih centrih ne obiščejo naših trgovin, ampak dopolnilno ponudbo, in mogoče 10 odstotkov tistih, ki sploh ne zaidejo v nobeno trgovino, ampak se pridejo samo družit. In ugotoviš, da je to postala oblika druženja, naša komparativna prednost. Zakaj kupcu onemogočiti, da bi šel lahko v nedeljo v trgovino? Ne sprašujem se, kakšna je razlika v kakovosti življenja, če gre človek v naravo, v trgovino ali pa v cerkev. Pač vsak od nas lahko izkoristi tisto možnost, ki jo želi. Nekdo se usede v avto, gre na morje in čaka štiri ure na Črnem Kalu. Drugi ta čas prebije v našem centru, tretji gre v naravo, spet drugi leži doma pred televizorjem. Ljudje, ki so jih 2. januarja, ko smo odprli hipermarket v Šiški, vprašali, kako so, so rekli super, kupili smo malo svežega mleka in zelenjave, malo sadja. Na naslednje vprašanja, kaj menijo o prodajalkah, pa so odgovarjali, uboge prodajalke, one pa ne bi smele delati. Oboje ni možno.