"Saj se sploh še ne ve, kaj se na levici dogaja. Časa je še veliko, menim pa, da bo za prihodnji razvoj levice, društva in poslanske skupine zares ključno, kako se bo odločil Borut Pahor." - Zoran Janković

Ena prvih stvari, ki ste jih storili kot župan, je bil sestanek s premierom Janezom Janšo in ministri. Kaj ste od teh razgovorov pričakovali in kaj ste se dogovorili?

V bistvu je bil sestanek dober. Dogovor bo težak, ampak nujen, tako za dobro države kot za dobro glavnega mesta To je ključno sporočilo, ki sem ga imel takrat in tako mislim tudi zdaj. Moram povedati: vsi razgovori so bili korektni in konstruktivni, z vseh strani. Od stotih odprtih stvari so ostale tri odprte točke: pokrajina Ljubljana, odnos Dars-MOL, kjer gre za urejanje stare pogodbe za vzhodno obvoznico, ter Stožice s stadionom in športno univerzitetno dvorano o tem, koliko bo prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. To so točke, o katerih se mora odločiti predsednik vlade. Poleg tega mora tudi povedati, kako nadomestiti manjkajoči denar - od 43,8 do 56 milijonov evrov. Moj občutek je, da vlada koraka nazaj s tem zakonom, ki je po mojem mnenju slab. Nekateri so dobili več, ker smo dobili mi manj, priprava regionalizacije pa kaže, da bodo vsi imeli manj samostojnosti. Tega se občine očitno še ne zavedajo, ampak vsako leto bodo imeli manj možnosti za samostojno financiranje. Tiste manjše občine, ki so dobile manj, lahko rešijo z 1,5 milijona evrov, nas pa naj rešijo z zakonom o glavnem mestu. Upam, da bomo našli to voljo. Če bo tako rešeno, bomo veseli. Če ne, pa ne vem, kako se bomo pogovarjali v prihodnje. Verjetno ne najlepše, kajti brez tega denarja bo Ljubljana npr. še vedno brez kanalizacije.

Vlada ne bi rada dala veliko denarja za Ljubljano. Po drugi strani pa imate alibi za marsikateri projekt, češ vlada nam je vzela denar.

To se ne bo zgodilo, saj projekti kot taki niso sporni. Zmanjkalo bo za osnovno infrastrukturo. Ni pločnikov in kolesarskih stez, ne bo otroških igrišč, ne bomo imeli za menjavo azbestnih cevi. Rad bi videl tistega, ki mu zmanjka 24 odstotkov proračuna, pa mu je vseeno. Celo minister Gregor Virant je rekel, da se je Ljubljani zgodila krivica, ker ni nobenega prehodnega obdobja.

Dejstvo pa je, da je mogoče Ljubljano rešiti z zakonom o glavnem mestu. Minister Ivan Žagar nam je namenil najmanj sredstev iz strukturnih skladov in predlagal, da zaprosimo za evropska sredstva. Rekel je tudi, da verjame, da bo Ljubljana uspešna v javno-zasebnem partnerstvu. Prav - ampak za oblikovanje javno-zasebnih partnerstev ne rabimo ministra. Podobno od nas zahteva Andrej Vizjak, da bi bila v Stožicah športno-sejemska dejavnost. Zakaj tam sejemska dejavnost, če imamo sedaj možnost dobiti denar od trgovcev? Za zdaj imamo pet kandidatov. Poleg tega je omenjena lokacija predobra za sejemsko dejavnost. Če bi želeli seliti sejem, bomo izbrali drugo lokacijo.

Mislite, da bi se lahko France Arhar lažje pogovarjal z Janšo?

Pogovarjal bi se lahko, vprašanje pa je, kaj bi lahko naredil na drugi strani.

Mislite, da bi bil sprejet tak zakon, če bi bil izvoljen Arhar? Ali je to kazen za Ljubljančane, ker so izvolili Zorana Jankovića?

Eden od ministrov je v času volitev rekel, da bodo stvari uredili, če bodo volilci volili pravilno. Vendar sem to že pozabil, ker so volitve mimo. Sedaj je nujen dogovor v korist glavnega mesta in tudi države.

Menda se na desnici bojijo, da bi vi na koncu prevzeli stranko Zares. Se je že kdo z vami pogovarjal o tem?

Lahko rečem, da me Zares ne zanima. Ne vem, zakaj bi se zdaj s komerkoli pogovarjal. Saj se sploh še ne ve, kaj se na levici dogaja. Časa je še veliko, menim pa, da bo za prihodnji razvoj levice, društva in poslanske skupine Zares ključno, kako se bo odločil Borut Pahor.

Ali vas sploh zanima politika, naprej od lokalne?

Še vedno trdim, da je funkcija, ki jo sedaj opravljam, menedžerska.

Pa lahko iz tega nastane politika?

Zakaj? Ko sem se pogovarjal z direktorjem pokopališča na Žalah, mi je rekel, da so problem vrtičkarjev poskušali rešiti z Viko Potočnik, pa potem z Danico Simšič, pa nikoli ni bil pravi čas, nikoli ni bilo politično dovolj modro. Ampak to ni vprašanje politike. Tam vrtički preprosto ne morejo biti.

Mesto Ljubljana je skupaj z nekaterimi drugimi občinami vložilo predlog ustavne presoje zakona o financiranju občin. Kakšne so možnosti Ljubljane?

Po moje velike. Menim, da nam ustava zagotavlja samostojnost v financiranju in tudi evropska listina stoji na tem. Trdno sem prepričan, da bomo ta denar, če ne v dogovoru, pa prek ustavnega sodišča, dobili.

Ko se je pokazalo, da je proračun mesta občutno manjši, ste bili zelo odločni, da boste prihranke iskali na vseh ravneh, napovedali ste ukinitev denarja za kulturnike. Pozneje se je našel denar tudi za njih. Zakaj ste jih sploh izpostavili?

Po prvem predlogu smo sprejeli pripombe in dopolnitve. Proračun smo dvignili za šest milijonov evrov. Potem smo imeli praktično enake zneske kot lani.

Torej osnovne kulturne dejavnosti za zdaj ostanejo v Ljubljani?

Ostanejo. Kultura, sociala in šport ostajajo na približno lanski ravni.

V predvolilni kampanji je bilo obljubljenih veliko parkirišč. Zdaj se je zapletlo že pri prvem projektu na tržnici!

Udeleženci protesta pred Magistratom so mi rekli, da tržnice ne dajo. Pa sem jim odgovoril, da je tudi sam ne dam. Tam je bilo tudi nekaj posameznikov, ki so zagovarjali, da mora biti garaža pod Gradom, in imeli pri tem svoje interese, in bilo je tudi nekaj opitih. Ko je nato na seji mestnega sveta mestni svetnik Mihael Jarc predlagal, da se namesto gradnje garaž pod tržnico zgradi garaža pod Gradom, je dobil na glasovanju poleg svojega samo še tri glasove.

Ne razumem, proti čemu ti protestniki sploh protestirajo. Pogodba za inženiring za gradnjo garažne hiše pod tržnico je bila podpisana že leta 1997, ko je Dimitrij Rupel podpisal, da bo inženiring delal ZIL. Narejen je bil tudi natečaj. Poleg tega je bil to tudi del našega volilnega programa. Poslušal sem prof. Koželja, ko nam je pojasnjeval, kako bodo arkade in tudi Petkovškovo nabrežje brez avtomobilov - in sem se strinjal. Sedaj pa nekateri menijo, da bomo uničili tržnico. Trdim, da bo tržnica še boljša. O tem so bile narejene tudi alternativne študije. Tisti, ki govorijo o gradnji pod grajskim gričem, govorijo na pamet. To bi bilo sedemkrat dražje, poleg tega je treba vse peljati skozi tunel, kamninska sestava hriba pa za to ni najboljša. Te pobude res ne razumem. Očitajo nam, da bomo vlekli avtomobile na tržnico. Ravno obratno, te, ki so sedaj tam, bomo odstranili. Ali ni lepše, da bomo imeli širok Mesarski most, s katerega prideš na Petkovškovo nabrežje, ob Ljubljanici bodo stojnice in trgovine in vse to brez avtomobilov ... Center bo za promet zaprt še pred koncem tega mandata. Zjutraj bomo določili eno uro za dostavo in to bo tudi vse.

Ali so se ponudile še kakšne druge rešitve v tem času? Obstajajo namreč garažne hiše, ki so v centru, pa niso vedno zasedene. Na primer Kozolec.

Ta garažna hiša ni v strogem centru, kamor se želijo ljudje pripeljati z avtomobilom. Drugih rešitev za prometno ureditev v mestnem jedru, razen garažnih hiš, ni. Tisti, ki menijo, da bi lahko problem parkiranja rešili z javnim prevozom, so nerealni. Ob obvoznici bodo nastala dodatna parkirišča Park and Drive, kjer gre za kombinacijo prevoza z javnim prevozom, vendar to ni nič novega.

Ne bežimo pa od ničesar. V Kresiji si lahko vse projekte, ki sestavljajo predlog vizije Ljubljane do leta 2025, že ogledate, menim, da je to zelo pogumno. Predstavljenih je 93 projektov, o katerih lahko vsakdo diskutira in pove svoje mnenje, predloge. Ljubljana je dobila tokrat prvič svojo vizijo.

Pred volitvami ste napovedali, da bo parkiranje stalo en evro na uro. Še mislite tako?

Tako bo. V mestnih garažnih hišah bo cena takšna, maksimirana.

Mislite, da bodo potem znižale cene tudi zasebne garažne hiše?

Tovrstni učinki seveda bodo. Naj povem na primeru. Do zdaj smo - v teh nekaj mesecih! - dali soglasje za gradnjo 4000 stanovanj, do junija bomo dali soglasje še za 2000 ...

In to bo znižalo ceno kvadratnega metra?

... praktično je že znižana! V Zeleni jami gradi podjetje A1 stanovanja po 2000 do 2200 evrov. Za to lokacijo je to dobra cena.

Za koliko mislite, da se bo cena znižala do konca mandata?

Prepričan sem, da bomo imeli dve tržni ceni. Med 3 in 4 tisoč evrov za elitne lokacije in približno 1800 evrov za cenejša stanovanja.

Ljubljana naj bi dobila celo dva stadiona. Enega za Bežigradom, ki naj bi bil obnovljen, in drugega v Stožicah. Zakaj dva stadiona?

Ko govorimo o bežigrajskem stadionu, moramo vedeti, da gre za kulturni spomenik, ki ga je treba obnoviti, da se Plečnikovo delo zaščiti in ohrani. Po mojem mnenju bi ga morali obnoviti tako, da bi imel približno 8000 sedežev, brez velikih sprememb. V ta stadion mora iti več partnerjev. To je tipični projekt javno-zasebnega partnerstva, kjer bo denar prispeval zasebni kapital.

Trenutno se za to zelo zanima nogometni klub Interblock, to ni nobena skrivnost. V projekt bi vstopil tudi olimpijski komite kot večinski lastnik stadiona, ter podjetje SCT in MOL z nepremičninami. Če se bodo zasebniki strinjali, da vložijo toliko denarja, potem je stvar rešena. Trenutno delamo cenitev nepremičnin.

Kaj pa bo z nogometnim klubom Bežigrad, ki na tem stadionu domuje?

Dobili bodo zagotovilo, da lahko tam igrajo.

In Stožice?

Stadion v Stožicah je bil predstavljen v volilnem programu in po projektu bo imel 16.000 sedežev. Bo v kombinaciji s športno univerzitetno dvorano, ki bo imela 12.000 sedežev.

Kdaj naj bi bil ta projekt končan?

Leta 2008. Če ne bi bilo denacionalizacijskega postopka, bi bil razpis že zunaj. To nam je vzelo nekaj časa, ampak stvari urejamo in računam, da bo razpis pripravljen v juniju.

Kot možnost rešitve omenjenega denacionaliziranega zemljišča ste omenjali možnost razlastitve. A menda se to ne da izvesti, ker zakon ne omenja te možnosti za športno-rekreacijske objekte.

Tisti, ki govorijo o tem, ne poznajo vseh pravnih prijemov. A ne glede na to: menim, da se bomo z družino Sitar že prej zmenili.

In takrat bo v Ljubljano prišla IKEA, kot investitor stadiona?

IKEA je eden od potencialnih investitorjev.

Pa IKEA to že ve?

Bili so pri nas. Lokacija je za njih zanimiva. Imajo pa specifično dejavnost, ki ne potrebuje povezave z nogometom in košarko. A povezovanje različnih dejavnosti se lepo vidi v Domžalah. Trgovski center, knjižnica in stadion. Lepšega ni in vse funkcionira. Mame pripeljejo otroke na trening, same pa ta čas opravijo nakupe v trgovini. Zato menim, da je tovrstna ponudba bolj primerna za druge vrste trgovcev. IKEA je eden od interesentov, ampak zanimajo jih tudi druge lokacije po Ljubljani.

Omenili ste, da bo stadion v kombinaciji z dvorano. Bo to en objekt ali dva ločena?

Za dvorano je bil že leta 1997 narejen razpis oziroma anonimni natečaj, na katerem sta zmagala arhitekta Sadar in Vuga. Za dvorano je projektant torej že izbran. Dvorana in stadion ne bosta fizično povezana. Novi stadion in trgovski center pa bosta povezana po eni stranici. Vsi objekti bodo med sabo povezani prek parkirišč.

Interblock naj bi vlagal v obnovo Plečnikovega stadiona, vendar se govori, da bo poslovnež Joc Pečečnik zaradi slabih rezultatov prenehal vlagati v nogomet.

To boste morali pa vprašati njega.

Je že na računu denar, ki ga bo moral dodatno plačati Gratel za polaganje optičnih kablov?

Ne še. Denar iz osnovne pogodbe je že na računu. Dodatnih 500.000 evrov pa še ne, ker se moramo na ravni mesta odločiti o računu, na katerega bo denar prišel.

Med katerimi možnostmi pa izbirate?

Morda bo to posebni račun za prenovo Ljubljanskega gradu, mogoče račun Festivala, morda pa bo ta denar namenjen kar v proračun.

Gradnja Gratela pa zdaj ni več problematična?

Gratel je z nami podpisal dogovor in sedaj izvajajo dela tako, da se držijo dogovora. Tudi oni so zadovoljni, ker dobijo na MOL-u odgovore takoj. Moram povedati, da tudi pritožb krajanov ni več.

Zdi se, da ste disciplinirali Gratel. Zakaj pa to Simšičevi ni uspelo? Konec koncev, zakaj je dobila 500.000 evrov manj?

To vprašajte njo. Tik pred odhodom je podpisovala neke pogodbe, ki jih sam nikoli ne bi. 19. oktobra je podpisala poravnavo s SCT-jem, 20. oktobra s TriGranitom in za Šumi, 22. oktobra soglasje z Gratelom, dan pozneje je vrnila zemljišče projektu na Celovški cesti, kar je leta 2003 zavrnila.

Želite reči, da so to škodljive pogodbe za mesto?

Tega ne bom rekel, ker to še ugotavljamo. Lahko pa rečem, da takih pogodb sam ne bi podpisal. Z Gratelom smo že aneksirali pogodbo. Glede Šumija jo bomo naslednji teden. Ostale pa bodo še prišle na vrsto. Gratel je imel močne lobiste in grozili so, nam dopovedovali, kdo vse da stoji za njimi. Od laične do cerkvene oblasti ... Ampak smo vztrajali, da bo v Ljubljani odslej red, poleg tega pa sem jim tudi povedal, da bodo primer za vse druge, da želim s tem tudi drugim sporočiti, kakšna so pravila igre. In še danes ne bi gradili, če se ne bi zmenili.

Stroka pravi, da bi lahko dobili še več... V Kranju so dobili recimo več...

Kranj je dobil več, ker so tam začeli in ker so tam domačini. Je pa zato dobila Murska Sobota petkrat manj. Strinjam pa se, da bi morala Ljubljana dobiti največ, ampak pogodba je bila že pred našim prihodom podpisana. Če bi šli v razpis, bi nedvomno dobili več. V danem trenutku nismo bili sposobni dobiti več. Rad bi pa videl tistega, ki govori, da bi lahko dobili več. Zakaj ni prišel s predlogom takrat, ko se je vse to dogajalo?

Pa bodo sanirali tisto, kar so naredili narobe?

Seveda. V Šiški bomo skupaj pregledali tiste predele, za katere mislimo, da bi lahko bilo kaj narobe. Potem bo sanirano.

Nekateri oporekajo nekaterim vašim kadrovskim odločitvam. Izpostavljajo Steva Lekiča in Sama Lozeja. Lozej naj bi bil povezan z afero SIB, Lekič pa naj bi imel na grbi več ovadb!

Ovadbo lahko kadarkoli vloži, kdor hoče. Po naših informacijah proti Stevu Lekiču za zdaj ni vložene nobene obtožnice. Samo Lozej pa je nastopil ob meni na volitvah. Če je naredil kaj narobe pri SIB banki, naj za to odgovarja. Sedaj dela pod mojim vodstvom in za ta čas prevzemam odgovornost.

V zadnjem času se veliko govori o honorarjih, ki naj bi jih dobivali vaši sodelavci. Menda stanejo Ljubljančane 50.000 evrov vsak mesec?

S sabo sem pripeljal samo štiri sodelavce. Tjašo Ficko, Katjo Butina, Matejo Valentan in Sama Lozeja. Vsi ostali so bili že tu. Zanimivo je, da niso nikjer napisali, koliko pogodb smo po našem prihodu prekinili in kdo je te pogodbe prej podpisal.

Ko smo že pri denarju. Očitajo vam, da ste kupili protokolarne rokovnike za skoraj 27.000 evrov. Zakaj Ljubljana potrebuje toliko tako dragih rokovnikov?

Rokovnike potrebujemo, nakup pa je bil na razpisu. Samo to bom povedal: svojo funkcijo sem nastopil 17. novembra, rokovnike pa smo delili za novo leto.

Največ kritik je bilo okoli tržnice in ob podiranju vrtičkov. Kako ste v štabu to analizirali? Ali se bojite, da so bili med temi kritiki tudi vaši volilci? Se ne bojite, da jih izgubljate?

Pravo vprašanje je, ali je to potrebno Ljubljani ali ne. Vsi projekti, ki so bili predstavljeni v mojem volilnem programu, so po mojem mnenju dobri in čakajo na realizacijo več let. Popolnoma zaupam prof. Koželju. Če reče, da je to sprejemljivo, mu verjamem. Če nekdo kot največji zagovornik Plečnika pravi, da je treba graditi garažno hišo pod tržnico, potem mu verjamem bolj kot raznim laikom. Če so me tisti, ki jim rušimo vrtičke, volili, me najbrž niso zato, da bi podpiral nered. Nekateri mi hočejo povedati, da so vrtički ob Žalah primerni. Nekateri so imeli tam tudi stranišča. Ni vprašanje, ali so moji volilci ali ne, tega tam ne sme biti. Tudi v Rogu smo imeli nekaj težav. Andrej Kurnik mi je najprej rekel, da jim ne moremo preprečiti, da bi imeli tam koncert. Zakaj pa ne bi potemtakem imeli koncerta v parlamentu, saj je stavba čez poletje prazna, pa še akustična dvorana je!? Ne bomo imeli nove Metelkove in ne bo novega Kolizeja. Naslednji dan so prišli vsi začasni uporabniki in smo se vse dogovorili. Zvečer sem šel tudi sam na otvoritev. Nobenih težav ni več.

Kaj pa bo v Rogu?

Imamo skupno komisijo, ki se pogovarja o bodočih vsebinah. To bo center sodobne umetnosti. Ampak bistvo je, da imajo vsa omenjena vprašanja - Gratel, Rog, vrtički, oglasne table, tržnica - skupno točko: v Ljubljani se mora spoštovati red. O vsem ostalem pa se lahko pogovarjamo..

V Rogu bo torej sodobna umetnost, kaj pa bo z Metelkovo?

Metelkova bo ostala takšna, kot je. Upam pa, da bo vlada vrnila kaj omenjenega denarja, da bomo lahko poskrbeli vsaj za najnujnejša popravila.

V teh dneh je v javnost prišla informacija, da se bo družina Strojan preselila na območje MOL-a. S kom na vladni strani ste se o tem pogovarjali? Ali se ne bojite ponovitve scenarija iz Sostrega?

Družina Strojan živi v Ljubljani že štiri mesece in doslej ni bilo nobenih težav. Če jim bo vlada zagotovila lokacijo na območju MOL-a, bomo to podprli in prebivalce ponovno pozvali k strpnosti. Možne lokacije sva si ogledala z ministrom Janezom Podobnikom. So na samem, vlada pa bo morala s Strojanovimi urediti zamenjavo za zemljo v Fužinah.

Kaj pa boste naredili z Romi na Koželjevi ulici?

Našli jim bomo novo lokacijo, kjer bomo poskrbeli, da bo vse legalizirano. To, kar je zdaj tam, pa bomo odstranili.

Kdaj pa boste to zadevo rešili?

Leta 2008 ali pa 2009.

V Ljubljani je več kot 60 odstotkov ulic v lasti zasebnikov. Kako boste, če sploh, rešili ta problem?

Prvi zasebniki (gospod Pišljar) že neodplačno vračajo tisto, kar so predhodniki dopustili, da se je olastninilo. Zelenice, kolesarske steze, pločniki. Menim, da bomo počasi rešili vsa ta vprašanja. Tudi z Gjuro, ki je lastnik zemljišč v BS 3 in Šiški, se že pogovarjamo. Z investitorjem se že vnaprej dogovorimo, da če nekaj naredi, takoj prenese neodplačno na mesto kot javno dobro. Pločnik, ki bo narejen, bo prenesen na mesto.

Omenili ste pločnik. Kdaj bo spet deloval lokal s tem imenom na Prešernovem trgu?

Razpis sem razveljavil, ker je bilo deset ponudb in od tega tri pritožbe. Ko sem bral pritožbe, sem ugotovil, da se točka o kulturnem programu, ki prinaša enako število točk kot najemnina, ne da korektno meriti. Razpis pa je bil tako zahteven, da bi lahko vse ponudbe razveljavili, ker je vsakemu nekaj manjkalo. Sedaj bo razpis enostaven, ponudniki pa bodo dali izjave: o urah programa, o tem, da bodo spoštovali projekt arhitekta Vozliča, ki je delal trg, o bančni garanciji zaradi resnosti ponudbe. Izklicna cena bo 400.000 evrov za pet let. Tako bo zmagal tisti, ki bo ponudil več.

To je zelo visoko izhodišče.

Res je visoko, ampak tisti, ki razpolaga s svojim denarjem, že ve, kako in kaj. Mi smo že imeli ponudbo za 505.000 evrov.

A zdaj, ko je bila tam kavarna Pločnik, je bil program pester in je nekako veljal za uverturo v Staro Ljubljano. Ali novi razpis predvideva takšen program?

Zahteva ga. Dve uri na dan poleti in eno uro na dan pozimi. Radi pa bi uredili celo ulico. Makalonca je naša tragedija. Ampak tudi to bomo uredili.

Kdaj pa bomo lahko na tem mestu popili kakšno kavico?

Konec maja. Ker bo razpis enostaven, pritožb predvidoma ne bo, zmagal pa bo tisti, ki bo imel vse izjave in ki bo ponudil največ denarja.

Kdaj bo zgrajena džamija?

Kdaj bo zgrajena, vam ne znam povedati. Maja bomo podpisali predpogodbo za zemljo z muslimansko skupnostjo. Potem pa je vse odvisno od njih, kdaj bodo imeli denar. Mi jim bomo zagotovili namembnost lokacije. Ta predmet prodaje bomo dali v obravnavo na sejo mestnega sveta in mislim, da bo velika večina za. S tem bo za nas stvar končana.

Kaj bo s Kolizejem? Investitor Jože Anderlič si je zamislil precej visok projekt.

Anderlič bo že letos začel pridobivati gradbeno dovoljenje za Kolizej v višini 72 metrov in niti centimetra več. Nizozemci, ki so pripravili projekt, so že bili pri podžupanu Koželju in bodo pripravili novo rešitev.

V tujini prihodki od oglaševanja vseh vrst dosegajo tudi do deset odstotkov mestnih proračunov, v MOL-u pa ne dosegajo niti pol odstotka. Ali nameravate v prihodnje natančneje pobirati takso za oglaševanje?

Pripravljamo odlok, da bodo to takso plačevali vsi, ne glede na čigavi zemlji bodo oglasni panoji. Po zahodu to poznajo pod imenom Lufttaxa.

Kdaj se bomo peljali po notranjem cestnem obroču?

Povezava Roška-Njegoševa bo narejena leta 2009, z deli bomo začeli drugo leto. Čakamo, da se reši denacionalizacijski zahtevek Kozlerjevih, pri čemer smo z njimi v veliki meri že dogovorjeni. Cesta bo šla skozi Cukrarno oziroma skozi prizidek Cukrarne. Potem bomo tudi Cukrarno adaptirali.

Podžupan Koželj pravi, da bi moral MOL sprejeti odlok, na podlagi katerega bo mesto zaračunavalo kazen za uzurpacijo javnega prostora. Prvi bi bil lahko odlok o urejanju fasad. Tistemu, ki bi pustil propadati hišo, kot se to dogaja na Slovenski cesti, bi mesto popravilo fasado in se kot solastnik vpisalo na zemljiško knjigo s hipoteko. Se strinjate s takšnim razmišljanjem?

Pripravljamo tudi ta predlog - med drugim. Jih je pa več. Eden je odpiralni čas za lokale v Stari Ljubljani. Tisti, ki bodo zaprti, bodo imeli dodatno takso. Pripravljamo tudi predlog, da bi tistemu, ki ne ureja zunanje lupine stavbe, mesto to uredilo in mu nato to vpisalo v zemljiško knjigo pod hipoteko, dokler ne odplača dolga. To so ideje, ki jih poznajo na zahodu. Sedaj preverjamo, ali je to skladno z našo zakonodajo. Morda lahko kdo reče, da to ni naša skrb, vendar konec koncev - taka stara stavba je lahko tudi nevarna.

Zakaj ste se odločili, da boste ŠOU vzeli upravljanje mladinskega hotela Celica?

Smo večinski lastniki Hostla Celica, s ŠOU, ki ima večino v upravnem odboru, je bila podpisana pogodba za upravljanje. Ker je bilo njihovo poslovanje netransparentno, smo predlagali prekinitev pogodbe. Sedaj tečejo pogovori, preden bo šla zadeva na sodišče.

Z novim poslovnikom ste čas za razpravo posameznega mestnega svetnika omejili na pičlih sedem minut. Mislite, da je takšno omejevanje demokratično?

V bistvu je to ukrep za večjo učinkovitost, ki pa ne krni demokratičnosti. Menim, da bo to z veliko večino sprejeto. Materiali morajo biti dobro pripravljeni in tisti, ki pride in želi nekaj povedati, mora biti pripravljen, ne da v tistem trenutku išče, kaj bi sploh prebral. Poglejte drugače: proračun mesta smo sprejeli v pičlih dveh urah, proti je bilo le šest glasov. Menim, da lahko tisti, ki se pripravi, v tem času vse pove.

Kaj mislite o tem, da je Milan Kučan predlagan za častnega meščana Ljubljane? Ali ga je predlagala vaša lista?

V petek bo o tem odločala komisija in Milan Kučan je eden od predlogov. Kako bodo odločili, ne vem. Menim pa, da si gospod Kučan to zasluži. Bil je prvi predsednik Slovenije, bil je predsednik države, ko je ta naredila najpomembnejšo pot. V Ljubljani bi lahko bili na to samo ponosni. Ni pa ga predlagala Lista Zorana Jankovića.

Se strinjate, da Ljubljana potrebuje evropski športni klub, ki bi ga priznala tudi Evropa? Temu je najbližje košarkarski klub Olimpija. Ali bo MOL pomagal košarki?

Samo z infrastrukturo. Nič drugega.

To, da je član vaše liste Peter Vilfan v upravnem odboru, ne pomeni, da bo MOL tudi finančno sodeloval?

Klub mora imeti predsednika, ki ima jasno vizijo, ki za svojimi besedami in dajanji stoji. Peter Vilfan pa je izjemna strokovna in medijska pridobitev.

In to sedanji predsednik Jure Jež iz podjetja Union ni?

Menim, da dolgoročno Jež ne more biti predsednik. Ko sem bil sam podpredsednik Olimpije, je bila to velika čast. V zadnjem letu pa smo videli, da so prosili, da bi kdo šel v upravo. Za Olimpijo je rešitev samo ena: da gospodarstvo najde v njej interes. Z dobrimi rezultati je vložek v Olimpijo poceni, s slabimi pa je denar vržen stran. Do kluba moraš čutiti ljubezen in z njim živeti. Vse pa se začne s prvim človekom.