"Možnost, ki se danes vse bolj jasno zarisuje, je, da kapital kot nepotrebno berglo ne bo odvrgel le demokracije, temveč tudi politično oblast kot tako." - dr. Igor Pribac

Se vam zdi, da je neoliberalna paradigma vladavine trga prišla do svojih meja, je do svojih meja prišel kapitalizem, kot ga poznamo danes?

To vprašanje so si postavili že velikokrat in mnogi so nanj odgovorili pritrdilno. Izraz "poznokapitalistična družba" na primer, ki so ga nekateri marksisti uporabljali v šestdesetih letih minulega stoletja, predpostavlja, da je kapitalizem prišel do svoje meje. Kdor govori o svoji sodobnosti kot o poznem kapitalizmu, ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Danes takšno napovedovanje tudi v družbeno najbolj kritičnih krogih ni več modno. Avtorji, kot sta na primer Antonio Negri in Michael Hardt v Imperiju, so previdni in bolj poudarjajo njegove nove razsežnosti. Tudi sam mislim, da kapitalizem kot družbeni sistem, ki temelji na zasebni lastnini proizvodnih sredstev, še zdaleč ni rekel zadnje besede. Da je v težavah, je nesporno, toda kdaj ni bil? Nekaj problemov imam tudi z nekim drugim poimenovanjem, ki nas zadeva. To je pojem "države v tranziciji", ki naj bi veljal za okolja, ki iz komunizma prehajajo v tržno gospodarstvo. Takšno poimenovanje predvideva, da so tranzicijske države v procesu spreminjanja identitete osamljene in da je cilj te tranzicije fiksen. To poimenovanje ustvarja vtis, da je spreminjanje nekdanjih komunističnih držav edina tranzicija, ki ta trenutek poteka na svetu. To seveda ni res. V resnici je svet sredi ogromnega procesa sprememb, ki zadevajo status suverene nacionalne države.