Boj za obstanek

Akademska in raziskovalna mreža Slovenije se najbrž še nikoli ni počutila tako ogroženo kot ob koncu mandata sedanje vlade kratkega roka. Direktor Arnesa Marko Bonač je ob zadnjih dogodkih v zvezi z Bajukovim razglašanjem zastonjskega interneta ter s podpisom aneksa h krovni pogodbi iz leta 1997 med Telekomom in ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ) glede pocenitve zakupa podatkovnih vodov večkrat obvestil javnost o zakulisju in morebitnih posledicah takšnih dejanj, minuli teden pa je vsem izobraževalnim in raziskovalnim organizacijam, ki so priključene na Arnes, poslal pismo, o njegovi vsebini pa je obvestil tudi predsednika vlade, pristojna ministrstva, predsednika državnega zbora, vodstva poslanskih skupin in upravo Telekoma.

Arnes sicer pozdravlja pobudo o zgraditvi brezplačne visoko zmogljive informacijske infrastrukture, ki naj bi povezovala vse vzgojno-izobraževalne organizacije. Prav tako tudi znižanje cen zakupa telekomunikacijskih vodov. Tudi dokončna uvedba posebne številke za dostop do interneta, ki bi zmanjšala telefonske stroške, je dobrodošla. Toda prijazne verbalne obljube, ki jih je izrekel predsednik vlade Andrej Bajuk, so se skalile ob podpisu aneksa med MŠŠ in Telekomom. In kaj je bilo v aneksu tako skrb vzbujajočega? Nič resnejšega. Uveljavitev 50- odstotnega popusta za mesečne zakupnine podatkovnih vodov, obračun Telekomovih storitev za vzgojno-izobraževalne ustanove od 1. 3. 1999, ko je stopil v veljavo nov cenik Telekoma, ter da je vrednost mesečnih zakupnin za podatkovne vode pred 1. 3. 1999 znašala 1,8 milijona SIT, z uveljavitvijo novega cenika pa 3,1 milijona SIT, kar vključuje dodatno vključene vode. Tisto, kar je razburilo Arnes, pa je predlagana vsebina novega dogovora med Telekomom ter ministrstvom za šolstvo in šport, ministrstvom za znanost in tehnologijo ter ministrstvom za kulturo. Predmet dogovora je stroškovno minimalna določitev dostopa na internet prek omrežja Telekoma na različne načine, od ISDN-priključkov do FastEthernet povezav, ki omogočajo prenos podatkov s hitrostjo 100 Mbit/s. Z dogovorjenim brezplačnim načinom dostopa naj bi vzgojno-izobraževalne ustanove in raziskovalni zavodi, ki so uporabniki državnega proračuna, dobili brezplačen dostop do interneta, ki bo za nekaj razredov boljši od obstoječega, hkrati pa naj bi nastala veliko večja preglednost porabe in namenskosti proračunskih sredstev. Arnesu naj bi ostale vse strokovne funkcije, razen gradnje in upravljanja omrežja, ukvarjal pa naj bi se le s ponudbo internetnih vsebin za vzgojno-izobraževalne ustanove. Vlada RS pa bi po dogovoru iz državnega proračuna plačevala le stroške gradnje omrežja za dostop do interneta za vzgojno-izobraževalne organizacije ter za mednarodne vode. Potemtakem bi vloga Arnesa, ki je navsezadnje javni zavod, postala precej bolj minorna.

"Preseneča nas, da se pristojna ministrstva osem mesecev niso mogla dogovoriti za obravnavo Informacije o razvoju in delovanju omrežja ARNES ter poslovanju javnega zavoda ARNES na vladi RS, sedaj pa bo Telekom poskrbel, da bo nastala preglednost glede porabe in namenskost proračunskih sredstev," je zapisal Marko Bonač. "Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Upravni odbor ARNES-a smo redno seznanjali s situacijo v Sloveniji in z dogajanjem v Evropi. V sodelovanju s pristojnim Oddelkom za informacijsko infrastrukturo smo pripravili omenjeno gradivo, in čeprav je minister za znanost in tehnologijo kar dvakrat podpisal predlog za obravnavo gradiva na vladi RS, do obravnave ni prišlo." Arnes je tudi poslal na MŠŠ dokumentacijo o organiziranosti akademskih in raziskovalnih mrež v Evropi in vlogo Evropske komisije pri tem ter predlog projekta "Geant Network", ki predvideva gradnjo hitre mreže za povezavo vseh nacionalnih izobraževalnih in raziskovalnih omrežij v državah EU in kandidatkah za članstvo. Evropska komisija pa je zato že odobrila 80 milijonov evrov. Arnes je pričakoval, da bo lahko s soglasjem upravnega odbora in pristojnih ministrstev podpisal pogodbo o sodelovanju v projektu že konec tega meseca, sedanji dogovor ministrstev in Telekoma pa pri Arnesu vidijo kot likvidacijo nacionalnega omrežja Arnes, posledično pa tudi kot izločitev iz evropskih raziskovalnih omrežij, saj Telekom oziroma Siol kot komercialni ponudnik interneta ne moreta postati člana evropskega združenja raziskovalnih omrežij.

Arnes je kmalu po objavi dogovora pristojnim ministrstvom poslal vprašanja, kaj naj bi ta dogovor pomenil in kako si predstavljajo povezavo izobraževalne sfere v prihodnje, kaj naj bi to pomenilo za Arnesovo omrežje ter ali ne bi moral biti za gradnjo novega omrežja narejen javni razpis.

Vpletena ministrstva in Telekom so še vedno zelo skrivnostni, kaj naj bi se v resnici zgodilo. Na ministrstvu za znanost in tehnologijo so nam povedali, da gre zgolj za dogovor in da se bo minister pred kakršnokoli odločitvijo posvetoval z domačimi in tujimi strokovnjaki, kaj bi pomenila postavitev novega omrežja. Podobno je na ministrstvu za šolstvo in šport, kjer jih je najbolj razveselilo znižanje stroškov najetih vodov, na dokončno odločitev pa bo treba še nekaj časa počakati. Na Telekomu so nam povedali, da niso odločujoči dejavnik pri tem dogovoru, temveč zgolj eden izmed partnerjev. Edina stvar, ki so jo uresničili, je znižanje cen najema vodov, dogovor pa vidijo le kot izhodišča nadaljnjega pogajanja s tremi ministrstvi. Če pa Arnes ni bil obveščen o dogovorih s strani ministrstev, je to krivda slednjih in ne Telekoma. Sicer pa naj bi vsa zadeva pogajanj in gradnje morebitnega omrežja trajala eno leto.

V dogovorih Telekoma in pristojnih ministrstev nekateri vidijo politična ozadja, saj naj bi bila struktura vodstva Telekoma in pristojnih ministrstev v podobnih političnih opcijah. Kakorkoli, sedanji vladi se izteka mandat, tako da bo usodo Arnesa po vsej verjetnosti krojila nova vladna struktura. Ali mu bo bolj naklonjena, pa je spet vprašanje.

povezava

povezava