Vlada poslušala le tržnike

Kandidirali ste za novega direktorja Elesa, bivša vladna garnitura pa je ustoličila v. d. direktorja mag. Vitoslava Türka, ki ga je že pred tem imenovala za v. d. direktorja ob vaši zamenjavi. Med kandidati je bil tudi bivši minister za gospodarstvo dr. Jože Zagožen. Oba sta ustrezala razpisnim pogojem šele potem, ko je Bajukova vlada spremenila merila. Ste vi edini izpolnjevali stare razpisne pogoje za direktorja?

Oddanih je bilo devet vlog, tako da ne vem, kako so drugi kandidati izpolnjevali razpisne pogoje, nobene vloge nisem videl. Moje mnenje od samega začetka je bilo, da bi moral direktor Elesa, ki po novi zakonodaji opravlja tri regulirane dejavnosti, prenosno dejavnost, upravljanje z omrežjem in regulacijo trga, imeti tudi tehnična znanja in poznati delovanje elektroenergetskega sistema. Dejstvo pa je, da se je vlada dr. Bajuka glede vloge Elesa usmerila mimo osnovnih izhodišč energetskega zakona bolj k interesom trgovanja in je tudi z imenovanjem gospoda mag.Türka, ki je bil direktor sektorja za trgovanje na Elesu, dala bodočemu Elesu bistveno vlogo na področju trgovanja.

Gre za vladne uredbe, ki jih je Bajukova vlada sprejela septembra in omogočajo izvajalcu gospodarske javne službe prenos električne energije in upravljanje z omrežjem trgovanje z elektriko ...

Vlada je spremenila 6. člen uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe o prenosu električne energije in upravljanju prenosnega omrežja in izvajalcu dovolila trgovanje z električno energijo. To je v nasprotju z direktivo o liberalizaciji trga EU, pomeni konflikt interesov in tudi ni v skladu z našim energetskim zakonom.

Vendar to ni bila edina sprememba s strani Bajukove vlade.

Vlada je spremenila statut Elesa, zamenjala je direktorja in pet vodilnih delavcev in s tem praktično zaustavila ves proces reorganizacije Elesa v skladu z energetskim zakonom. Statut Elesa je bil spremenjen 4. septembra, z njim pa so skrajšali tudi moj mandat, z enega leta na šest mesecev. Bistveno so bili znižani zahtevani pogoji za imenovanje direktorja.

Torej so načrtno pripravili vse za vašo zamenjavo?

Po spremembi statuta Elesa in spremembe uredbe mi je bilo popolnoma jasno, da me hočejo zamenjati in postaviti svoje kadre .

Ker mora priti tudi na tem področju do demonopolizacije ...

Drnovškova vlada je sprejela zakon v skladu z demonopolizacijo in odpiranjem trga in skladno z evropskimi zakoni. Energetski zakon je bil sprejet lani septembra v državnem zboru in je povsem usklajen z evropsko zakonodajo o liberalizaciji trga z električno energijo. Z električno energijo bodo lahko tržili vsi, ki bodo dobili licenco, ki jo podeljuje Agencija za energijo. Tudi proizvodnjo in distribucijo bodo lahko tržili. Prehodno obdobje iz monopola na odprti trg je izjemno zahtevno, vlada dr. Bajuka pa je premalo upoštevala probleme, ki izhajajo iz obratovanja elektroenergetskega sistema, še posebej upravljanja z omrežjem.

Največ idej o spremembah se je porodilo na ministrstvu za gospodarstvo z ministrom dr. Jožetom Zagožnom na čelu, ki je dvakrat neuspešno kandidiral za direktorja Elesa. Ali so za tem njegovi osebni interesi?

Zagožen je bil zelo zainteresiran za mesto direktorja in prepričan sem, da bi ob morebitni zmagi pomladnega bloka to tudi postal. Po drugi strani pa sem tudi prepričan, da je bil dr. Zagožen zaveden. Če bi poznal celotno sliko, ki mu je nisem uspel prikazati, čeprav sem ga večkrat vabil na Eles, in mu poslal več dopisov, ki jih očitno ni prebral, ne bi prišlo do tako ostrih obtožb. Celotna problematika je zahteven tehnični in ekonomski problem, o katerem lahko pravo oceno da le neodvisna stroka.

Toda ravno Zagožen je bil resen kandidat za direktorja Elesa, po drugi strani pa naj ne bi imel jasne slike, kaj se tam dogaja.

Konflikt interesa je vladal od maja, ko je on prvič nastopil kot kandidat za direktorja. Evidentno je, da sem težko delal, ko pa sem imel nasproti na ministrstvu za gospodarstvo za ministra svojega protikandidata.

Za direktorja pa maja niste bili potrjeni, ker vas je imenovala Drnovškova vlada v odstopu ...

Imenovan sem bil za v. d. direktorja. Moja ključna naloga je bilo uvajanje energetskega zakona v prakso ter reorganizacija Elesa v tri ločene gospodarske službe: prenos električne energije, opravljanje prenosnega omrežja in organizacija trga. Eles je bil v tem času nekajkrat v zelo težkem položaju. Zaradi zamenjave uparjalnikov v Krškem in okvarah na blokih 4 in 5 v Šoštanju smo bili nekajkrat pred razpadom elektroenergetskega sistema. Vse se je srečno izteklo tudi na račun dispečerjev in vodje obratovanja, ki je bil sedaj za zahvalo zamenjan. Eles je v tem obdobju imel tudi velike finančne obremenitve, dolg do NEK in obveznosti do starih posojil držav Pariškega kluba, s katerimi sem se moral spoprijeti takoj po imenovanju. Globalni plan, ki ga je vlada sprejela 6. aprila, je predvidela popolno vključitev NEK v slovenski elektroenergetski sistem. Vlada je tudi naložila vodstvu, da zbere ponudbe o dolgoročni prodaji presežkov električne energije. Eles je v letošnjem letu posloval bolje, kot mu je nalagal globalni plan poslovanja. V letošnjem letu so se na Elesu zamenjali kar trije nadzorni sveti, v mojem kratkem mandatu kar dva, in ključne odločitve je bilo zelo težko sprejemati.

Elektriko je moč prodajati na več načinov. Vi ste prodajali dnevne presežke na tako imenovanem spot trgu, kar so vam pozneje očitali kot gospodarsko škodo ...

S polno vključitvijo NEK v slovenski elektroenergetski sistem je po letu 1998 prihajalo do presežkov, ki so se prodajali na spot trgih, kjer se dosegajo nizke cene. Eles je že konec leta 1998 vlado opozarjal in prosil, da odobri prodajo presežkov dolgoročno. Ko sem bil aprila 2000 imenovan, je Eles že imel vladno odobritev za dolgoročno prodajo presežkov. Trudil sem se in podpiral sektor za trženje, da bi dosegli najvišje možne cene, moral pa sem upoštevati tudi omejitve, ki so izhajale iz obratovanja. Menim, da je bil dosežen optimum, kar izkazujeta tudi poslovni rezultat in zanesljiva preskrba kljub velikim izpadom proizvodnih objektov. Drugi problem pa je oddaja tranzitov tujcem prek našega omrežja. Tranziti so regulirani s pravili UCTE, pogodbami o sodelovanju s sosednjimi elektrogospodarstvi in pogodbami o tranzitih za določena obdobja in določene količine. Pri tranzitih gre velikokrat za načela recipročnosti. Slovenski sistem je odvisen od možnosti tranzitiranja prek tujih omrežij predvsem zato, ker nimamo dovolj lastnih sistemskih rezerv. Te morajo biti po predpisih UTCE v višini največjega agregata v sistemu. Takšnih rezerv nimamo dovolj in jih imamo zato zakupljene v tujini, obenem pa moramo imeti zagotovljene tudi tranzitne poti. Po načelu recipročnosti je Eles vsa leta omogočal tranzite prek svojega omrežja tudi tujcem. Največji interes tujcev je tranzit proti Italiji.

Očitali so vam, da ste tranzite v škodo Slovenije prodali Avstrijcem. Po mnenju sedanjega direktorja bi morala imeti Slovenija prednost pri uporabi tranzitov.

Z Avstrijci nisem sklenil nobene pogodbe, saj je bila pogodba sklenjena pol leta pred mojim imenovanjem za obdobje od 2. januarja do konca decembra 2000. Pogodbe pa niso bile sklenjene le z Avstrijci, temveč tudi s Švicarji.

Toda dnevne presežke je Eles prodajal ravno Avstrijcem, da bi spravljali vodo v njihove akumulacijske zajezitve ...

Problem slovenskih presežkov je, da ti nastajajo ob praznikih, vikendih in ponoči. Takrat elektrika nima visoke cene in je ne moreš drago prodajati. Drugi sistemi so veliko bolj elastični, ker imajo reverzibilne hidroelektrarne in te presežke porabijo za črpanje vode v akumulacije, ki jih uporabljajo v času visoke tarife. V Sloveniji imamo izdelanih več projektov akumulacijskih in reverzibilnih hidroelektrarn, vendar noben projekt ni bil realiziran zaradi varstva okolja.

Čeprav ti presežki električne energije ne dosegajo kdove kako visokih cen na trgu, so bili glavni vzrok za nekakšno revolucijo znotraj Elesa.

Presežki ne pomenijo tako drastičnega primera, bili so upoštevani in optimirani v elektroenergetski bilanci, ki jo je sprejela vlada in ki sem jo moral upoštevati. Problem prodaje presežkov v tujino je bil tudi naveden kot vzrok za zamenjavo direktorja, vendar menim, da neupravičeno.

Slovenija bi morala glede na pogodbo, če seveda ne bi mogla prodati elektrike, plačevati visoke kazni.

Pri prodaji električne energije v tujino vedno obstajajo tveganja, da energije ne bo mogoče dobaviti, kar ima za posledico visoke odškodnine. Vsa tveganja je treba ovrednotiti in se zavarovati. Tu je še posebej pomembno dobro sodelovanje med tržniki in obratovalci s sistemom.

Ste z Zagožnom ali novim direktorjem Türkom kdaj prišli v neposreden konflikt?

Bolj kot konflikt so to bila različna mnenja, zakaj sploh omogočati tranzite, zakaj ne bi kupovali energije na eni meji in jo prodajali na drugi, in s tem bistveno več zaslužili. To drži iz čiste ekonomske logike, toda iz vidika elektroenergetskega sistema, ko gre za sistemske rezerve, ko gre za obvezujoče mednarodne pogodbe, ko gre za odvisnost od tranzitov v drugih državah, je zadeva povsem drugačna. Tu je šlo za stalen konflikt med obratovalci in tržniki, ki lahko v skrajnosti pripelje tudi do dolgotrajne prekinitve oskrbe, kar se je večkrat po odprtju trga zgodilo v ZDA. Pravila igre so v razvitem svetu, ki je že delno uvedel trg električne energije, jasno opredeljena s sistemskimi obratovalnimi navodili. Pri nas so navodila že izdelana in bodo uvedena z odprtjem trga aprila 2001. Ta konflikt poznajo povsod, kjer uvajajo odprti trg, in ga rešujejo na strokovni ravni, pri nas se je po mojem mnenju zelo nerodno vmešala vlada, namesto da bi rešitev prepustila stroki.

Na koncu je zmagal direktor trženja, ki je tudi postal novi direktor Elesa ...

Türk je trdno zastopal svoja stališča, drugi pa svoja. Ključni konflikt je bil med direktorjem sektorja za trženje in direktorjem sektorja za obratovanje. Problem je bil tudi v količinah energije, ki bi jo drugo leto lahko izvozili, saj so v sektorju za proizvodnjo menili, da se s pretiranim izvozom poveča cena v domačem sistemu. Pozneje se je zaradi pogodb s tujino razširil še na pravno službo, ker so bile dane utemeljene strokovne pripombe k osnutkom pogodb. Vsi vodilni delavci Elesa, ki so opozarjali na tveganja na tujih trgih in našo neizkušenost in so tudi nasprotovali sklenitvi pogodb, so bili zamenjani. Mislim pa, da se bodo zamenjave še nadaljevale.

Večina zamenjanega kadra je bila tudi članov različnih evropskih strokovnih organizacij. Ali so kakšni odmevi tudi že iz tujine?

Narejena je škoda, ker je bilo vzpostavljenih veliko povezav, ki so se sedaj prekinile, in potrebno bo precej časa, da se bodo ponovno vzpostavile. Tujina ne razume tako obsežnih kadrovskih zamenjav, saj gre za ugledne strokovnjake s področja obratovanja sistemov, organiziranosti elektrogospodarstev in finančne strokovnjake, ki so aktivno sodelovali pri reorganizaciji Elesa skladno z evropsko zakonodajo.

Od nove vlade torej pričakujete, da bo uredila zadeve.

Prepričan sem, da bo to vlada storila in da se bo zadeve v Elesu začele potekati po zakonu. Sam nimam nič proti trženju energije, saj prinaša določene donose. Toda naj se izvaja pri distribuciji, pri proizvajalcih, ne pa pri operaterju sistema. Res je, da je prehod z monopolnega na odprti trg zahteven in da pričakovano prihaja do konfliktov. Toda probleme je treba reševati strpno znotraj stroke. Tu pa se je vmešala Bajukova vlada, ki je bila zelo slabo informirana, na drugi strani pa nihče od njih za pogodbe, ki jih sklene Eles, ne nosi nobene odgovornosti. Gre za velika tveganja, saj ob izpadu elektroenergetskega sistema lahko nastane ogromna gospodarska škoda. Žal mi je, da je na Elesu prišlo do tako radikalnih sprememb, posledice v odnosih med zaposlenimi bodo občutne več let.

Türk si je na vse pretege prizadeval prodati elektriko Italijanom. Ali bi se mu ta vložen trud poznal tudi finančno?

Vsi na Elesu imamo fiksne plače; uspeh pri trženju energije na plačo ne vpliva. Mislim, da so bile ključne njegove ambicije, da postane direktor.

Vlada je v nadzorne svete elektrarn tudi postavila svoje ljudi, med drugim tudi sorodnike politikov ...Nadzorni sveti imenujejo direktorje, prav tu pa je prišlo do nekih menjav.

Osebno mislim, da bo prišlo do zamenjav v nadzornih svetih in do nadomestila teh ljudi s strokovnjaki. Če ne drugega, bi se tudi ljudje v sedanjih nadzornih svetih morali zamisliti nad svojim znanjem in izkušnjami, saj za svoje odločitve odgovarjajo z osebnim premoženjem.

Eles se je poleg elektrike začel ukvarjati tudi s telekomunikacijami. Svoje vode je ponudil celo Arnesu. Kaj namerava Eles v prihodnje storiti v tej smeri?

Eles je za potrebe vodenja elektroenergetskega sistema moral zgraditi tudi zmogljivo telekomunikacijsko omrežje, ki temelji na optičnih kablih, vgrajenih v zaščitne vrvi na daljnovodih

Podobno kot druga evropska elektrogospodarska podjetja je Eles del svojih telekomunikacijskih poti začel oddajati drugim uporabnikom. Trženje telekomunikacij storitev se je začelo konec lanskega leta. Eles sodeluje z drugimi ponudniki telekomunikacijskih storitev tudi v zagotavljanju rezervnih informacijskih poti.

Eles bi lahko postal po novem letu tudi ponudnik telekomunikacijskih storitev ...

Lahko, saj je registriran za to. Skladno z energetskim zakonom bo moral Eles v letu 2001 izločiti telekomunikacijske storitve iz svojih treh reguliranih dejavnosti v posebno podjetje, ki bo poslovalo po tržnih načelih in ne kot gospodarska javna služba.

povezava