Kariera

Minuli ponedeljek so kriminalisti v lokalu Petrinja v ljubljanskem naselju Murgle aretirali državnega sekretarja dr. Borisa Šuštarja. Po več mesecih sistematičnega spremljanja naj bi ga prijeli le nekaj trenutkov zatem, ko je na poslovnem obedu od podjetnika Francija Selana iz Notranjih Goric prejel podkupnino v višini 70.000 DEM. Za protiuslugo naj bi funkcionar gospodarskega ministrstva njegovemu podjetju Selda-pack, ki proizvaja plastično embalažo, priskrbel nepovratno pomoč v višini 26 milijonov tolarjev. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil prav Selan kriminaliste obvestil o nenavadnem zahtevku državnega sekretarja in je potemtakem pri dogodku igral vlogo policijskega sodelavca. Pri omizju naj bi sedela še nekdanji predsednik IS občine Vič-Rudnik Stane Droljc, ki je danes direktor svetovalne firme Start s sedežem v Ljubljani, in Boštjan Šoba, prokurist podjetja Iskra Stikalni elementi, za katerega smo nazadnje slišali pri enem od oktobrskih kadrovskih paketov Bajukove vlade, ko je bil imenovan za člana nadzornega sveta Termoelektrarne Brestanica. Šoba je bil član skupščine kapitalskega sklada ter je član nadzornih svetov Iskre Terminali in Iskre Releji, skupaj s Šuštarjem pa je sedel tudi v nadzornem svetu SRD. Pri vseh omenjenih naj bi že opravili preiskavo na domu in na delovnem mestu. Ovadbo so kriminalisti vložili tudi zoper Šuštarjevo ženo Rosano, sicer zaposleno na Kanalu A.

Kot je povedal vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Gorazd Fišer, ki je usmerjal ves predkazenski postopek, je en obdolženec ostal na prostosti, drugim trem pa so za 48 ur odvzeli prostost. Kdo je ostal zunaj, ni docela jasno, je pa to bila bodisi Rosana Šuštar ali pa Boštjan Šoba.

Šuštar je kot državni sekretar za industrijo in gradbeništvo pogosto igral vlogo delilca državnih sredstev med podjetja. Ministrstvo za gospodarstvo je samo letos na najrazličnejših razpisih razdelilo približno 1,8 milijarde tolarjev za razvojne projekte, ki bi okrepili mala podjetja in konkurenčnost gospodarstva. Po naših informacijah naj bi bili dogovori za omenjene posle sklenjeni že marca, aprila pa je ministrstvo za gospodarstvo objavilo razpis za razdelitev 713 milijonov SIT pomoči, na katerega se je prijavilo 74 podjetij, pomoč pa jih je dobilo 32, med njimi tudi Selda-pack. Predsednik komisije, ki je odločala o prejemnikih pomoči, je bil dr. Boris Šuštar, ki je tudi potem, ko ga je vlada letos premestila na novo delovno mesto sekretarja za evropske zadeve in državno premoženje, po pripovedovanju virov znotraj ministrstva ostal vpliven na svojem prejšnjem delovnem področju.

Ker je v sredo potekel 48-urni priporni rok, v katerem mora število zbranih dokazov zadostovati za vlogo zahteve za preiskavo, so tri osumljence okoli štrinajste ure pripeljali na sodišče, kjer naj bi jih zaslišal preiskovalni sodnik. Katere tri, ni povsem jasno, saj so se policisti potrudili, da niso prišli v stik z novinarji. Zaslišani so bili najverjetneje Šuštar, Droljc in Šoba. Zaslišanje je trajalo dobrih dvanajst ur, po besedah Fišerja predvsem zaradi zapletenega primerjanja dejstev, zbranih pred aretacijo in po njej, in tistih, ki jih je na zaslišanju navajala obramba. Tožilec je zahteval uvedbo preiskave zoper štiri osebe, in sicer za eno osebo po 1. odstavku 267. člena, ki govori o uradni osebi, ki za dejanje v mejah svojih pooblastil terja ali sprejme darilo, zato gre tu brez dvoma za Šuštarja. Ena oseba je osumljena pomoči pri dejanju po 2. odstavku istega člena, torej pomoči pri jemanju pomoči, kar bi lahko bila Šuštarjeva žena, dve osebi pa pomoči po 3. odstavku istega člena, ki govori o pomoči pri jemanju podkupnine v milejših okoliščinah. Tu gre skoraj zagotovo za Droljca in Šobo. Enega od slednjih, po naših informacijah Šobo, pa so ovadili še zaradi kaznivega dejanja lažnega izdajanja za uradno osebo. Ker 267. člen govori samo o jemanju podkupnine, ni ovaden nihče, ki bi podkupnino plačal, kar potrjuje dejstvo, da je Franci Selan sodeloval s policijo.

Zoper eno osebo je tožilec zahteval tudi pripor, in sicer zaradi nevarnosti vplivanja na dokaze in nevarnosti, da bo kaznivo dejanje ponovil. Po naših informacijah je zahteva vložena zoper Šuštarja. Preiskovalna sodnica Marjutka Paškulin je zahtevo zavrnila in o njej mora v 48 urah odločiti izvenobravnavni senat. Ta se je v petek vendarle odločil, da priporni razlogi za Šuštarja obstajajo.

Šuštarjev odvetnik Miro Senica nam je povedal, da njegov klient odločno zanika vsako krivdo, da pa zaradi močnega odmeva, ki ga je primer doživel v javnosti in da bi ohranil ugled funkcije, odstopa kot državni sekretar. No, Šuštar je bil v petek še vedno državni sekretar z vsemi pooblastili, saj njegovega odstopa minister še ni sprejel.

Naša zakonodaja kaznivo dejanje korupcije omenja na dveh področjih: v gospodarstvu in na področju javnih pooblastil. V obeh primerih je predpisana zaporna kazen, le v lažjih primerih z gospodarskega področja pa je možna zgolj denarna kazen. Zakon sankcionira tako podkupovalca kot prejemnika, da pa bi olajšal zaznavanje korupcije v državi, je zakonodajalec predvidel tudi črtanje kazni plačniku podkupnine, če dejanje prijavi, preden je odkrito. Sicer pa je v okviru kriminalistične službe letos začel delovati poseben oddelek za boj proti korupciji, hkrati pa so tudi na državnem tožilstvu ustanovili posebno skupino za pregon dejanj, povezanih s korupcijo. Bo torej dogajanje tega tedna vodilo v slovensko epizodo "Čiste roke"? Po besedah Gorazda Fišerja naj bile ovadbe četverice rezultat odličnega sodelovanja med policijo in tožilstvom. Zbrano gradivo pa naj bi že v kratkem vodilo v nove aretacije.