sds / Gre karavana dalje?

Sobotni volilni kongres socialdemokratske stranke v Celju bo biblijsko rečeno vogelni kamen, saj bodo na njem postavljeni temelji, ki bodo odločali o strankinem dvigu ali padcu na bližnjih lokalnih volitvah. Bistveno vlogo naj bi odigrali dve potezi: umestitev stranke na politični sceni in način izvedbe kongresa.

Napoved predsednika stranke Janeza Janše, da se nameravajo v politični prostor umestiti kot stranka "načelne sredine", ni novost. Podobnim napovedim smo bili priča pred vsakim kongresom SDS, ko je bilo treba pridobiti neomajne simpatije čim širšega kroga strankinih delegatov. Zgodba se ponavlja tudi tokrat. Janša je v pogovoru za TV Slovenija na vprašanje, če bo politika stranke postala manj radikalna in bolj realna, odgovoril: "Tisto, kar dejansko predstavlja potencialno nevarnost, ni neka kritika vsega, ampak so predlogi, v katerih ljudje prepoznajo boljše rešitve. In to je naša usmeritev." Dodal pa je tudi pojasnilo, kaj sredina pomeni v njegovem slovarju: "Naše članstvo in volilno telo se uvršča desno od tranzicijske levice, ki jo v Sloveniji predstavljata Združena lista in Liberalna demokracija, in nekoliko levo od tranzicijske desnice, ki jo predstavljata Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka."

Pozicioniranje v centru je sicer povsem legitimna želja. Težava je, da ji pri SDS običajno ne sledijo konkretne politične odločitve. Tako bi s tranzicijsko, načelno ali kakršno koli drugo sredino težko opisali strankino odločitev, da se bo postavila v prve bojne črte zoper uzakonitev pravice do umetne oploditve samskih žensk. Nasprotovanje svobodnemu odločanju o rojstvu otrok SDS vsaj po evropski logiki ne uvršča v sredino, ampak na konservativen rob politične oble. Domneve, da resnični cilj ni socialdemokratska sredina, pa ne potrjuje le nasprotovanje umetni oploditvi samskih žensk, temveč tudi Janševa napoved, da nameravajo kandidirati za članstvo v organizacijo evropskih ljudskih strank (ELS) in v Evropsko demokratično unijo (EDU), torej točno tja, kamor sta se pred leti vključili takrat še samostojni SLS in SKD. Obe mednarodni organizaciji združujeta politične stranke, ki izhajajo iz tradicije evropskih klasičnih, humanističnih in krščanskih korenin. Med slednje se običajno ne uvršča socialdemokratska stranka, saj po naravi ne veljajo za tradicionalno konservativne, ampak za levosredinske. Najbolj zlobni bi lahko celo sklepali, da se je SDS za podporo referendumu odločila predvsem zato, da bi si olajšala pot v članstvo obeh omenjenih konservativnih organizacij. Toda bolj kot odgovor na tovrstno domnevo je pomembno vprašanje, ali otrokovo pravico do obeh staršev nad legitimno pravico vsake ženske po uresničitvi materinstva postavlja celotno strankino članstvo.

Bo kongres nelegalen?

SDS je bila dolgo časa edina stranka na domači politični sceni, ki je veljala za povsem homogeno. Nikomur še na misel ni prišlo, da bi čutil potrebo po javnem kritiziranju katere koli od potez "nedotakljivih", kamor poleg Janše uvrščajo še podpredsednika Miho Brejca in Milana Zvera, pa Branka Grimsa, Dimitrija Kovačiča in nekatere druge. Položaj se je bistveno spremenil v lanskem predvolilnem obdobju, ko je bil od vnovične kandidature za poslansko funkcijo odrinjen med članstvom zelo priljubljen Ivo Hvalica. To je sprožilo prve dvome o nespornosti predsednikovih odločitev, upadati pa je začela tudi priljubljenost nekaterih paradnih funkcionarjev. Pri Zveru je to postalo jasno na volilni konferenci ljubljanskega občinskega odbora SDS, ko mu je, kljub temu da pri Janši uživa izrecno zaupanje in podporo, uspelo doseči razmeroma slabo uvrstitev. Največ glasov sta na veliko presenečenje mnogih pobrala predstavnica za stike mag. Alenka Paulin in nekdanji gospodarski minister dr. Jože Zagožen, zaradi česar so se nekateri spraševali, ali morda ni prišlo do napake pri seštevku glasov.

Med članstvom pa ni vrelo le zaradi Hvalice, temveč tudi zaradi nekaterih drugih dogodkov. Tako je mnoge zmotilo, da je bil od kandidature na državnozborskih volitvah odrinjen nekdanji poslanec Vladimir Čeligoj, da je iz stranke skupaj s svojim možem izstopila nekdanja poslanka dr. Majda Kregelj Zbačnik in da so grosupeljska svetnika SDS Jožeta Koširja in Marjana Širclja vrgli iz svetniške skupine na podlagi zelo sporne bianco odstopne izjave, ki sta jo morala podpisati, še preden sta sploh prevzela svojo svetniško funkcijo. Vse te primere so Janša in njegovi najbližji sodelavci označevali kot posamične incidente, ki naj bi jih javnost zlorabljala za dodatne napade na stranko.

Kritike članstva so postale še bolj intenzivne po državnozborskih volitvah, ko je bilo jasno, da stranka ni dosegla želenega rezultata. Nekateri najbolj nezadovoljni lokalni veljaki so ob spoznanju, da vrh stranke vse redkeje upošteva predloge, pobude in pozive s terena, kar sami odstopili z vodstvenih položajev. V Novi Gorici se je tako umaknila prejšnja predsednica občinskega odbora. Marca je začelo vreti še v Ilirski Bistrici, ko je zdaj že bivše vodstvo tamkajšnjega občinskega odbora na čelu s predsednikom Marjanom Čeligojem za 11. marec sklicalo občinsko volilno konferenco in nanjo povabilo tudi novinarje. Na dan konference pa so novinarje telefonsko obvestili, da konference ne bo, ker jo je odpovedalo republiško vodstvo stranke, ki da bo samo sklicalo izredno konferenco. Ta se je zgodila 16. marca v gostinskem lokalu Johnny bar, novinarji pa nanjo niso bili povabljeni. Na konferenci, ki se jo je udeležil tudi Janša, je bilo izvoljeno novo vodstvo na čelu s predsednikom Vladimirjem Jeršinovičem. Centrala SDS je v vabilu na izredno konferenco med drugim zapisala, da je dosedanjemu občinskemu vodstvu prenehal mandat, ker letne konference ni sklicalo v predvidenem roku. Na te odločitve vodstva SDS in sklepe izredne konference se je pritožilo 16 članov SDS (večinoma gre za člane iz starega vodstva), pritožbo nadzorni komisiji republiške SDS pa sta naslovila tudi dva člana volilne komisije. Zanikali so Janševo trditev, češ da občinska konferenca ni bila sklicana že od leta 1997, zapisali pa so tudi sum, da republiško vodstvo o konferencah ni bilo obveščeno, ker naj bi regijski tajnik Ivan Bizjak v Ljubljano ne pošiljal zapisnikov. Istemu Bizjaku pritožitelji tudi očitajo, da se je na izredni konferenci samovoljno razglasil za predsednika delovnega predsedstva in da je v celoti prevzel delo volilne komisije, tako da je kar sam delil volilne lističe. A to še ni vse. Na izredni konferenci naj bi bila kršena volilna pravica, saj naj bi nekateri novi člani pristopno izjavo v SDS podpisali šele potem, ko so že oddali glasovnice. Čeprav je bila pritožba dopolnjena s podpisi kar 49 članov, kar pomeni polovico celotnega občinskega odbora, je republiška nadzorna komisija do danes še ni obravnavala.

Po besedah Stjepana Miše, enega od treh odrezanih članov starega izvršilnega odbora, ki so hkrati tudi občinski svetniki SDS, je bila zamenjava občinskega vodstva izpeljana načrtno, kar naj bi dokazovalo tudi tajno sestankovanje Brejca z nekaterimi pretendenti za funkcije. "Dokler pritožba ne bo rešena tako, kot se za demokratično stranko spodobi, bomo poiskali pravno pomoč pri nekdanjem ustavnem sodniku Matevžu Krivicu. Po našem mnenju je novo občinsko vodstvo izvoljeno nelegalno, kar pomeni, da bosta nelegalna tudi delegata, ki ju nameravajo poslati na kongres, s tem pa bo nelegalen tudi celoten kongres," opozarja Čeprav so obtožbe hude, jih stranka ne jemlje resno. Podpredsednik Brejc pa vse očitke na svoj račun zavrača kot lažne in pravi, da gre zgolj za dvigovanje viharja v kozarcu vode. Lokalne zaplete je pred javnostjo in lastnim članstvom mogoče prikazati kot manjše spodrsljaje, ki ne morejo vplivati na visoko politiko.

Boj med poslanci in intelektualci

Težje je pojasniti, zakaj je v začetku aprila iz centralnega izvršilnega odbora protestno izstopil poslanec in tržiški župan Pavle Rupar - ena najbolj javno izpostavljenih in kontroverznih osebnosti SDS.

Ruparjevega izstopa svet stranke ne bo obravnaval, ker se pred kongresom ne bo več sestal. A to niti ni pomembno, saj namerava Rupar na kongresu ponovno kandidirati za članstvo v izvršilnem odboru. Pomembnejši so razlogi, ki so ga k dejanju privedli. Sodeč po Janševi razlagi, ki skuša izstop prikazati kot nekaj povsem obrobnega in nepomembnega, naj bi šlo za užaljenosti, ker je bil za predsednika parlamentarne komisije za Slovence po svetu namesto Ruparja imenovan Franc Pukšič. Lahko, da je bil to eden od razlogov, nedvomno pa ne edini.

Rupar je svoje razloge navedel v pismu Janši. Ker gre za osebno korespondenco, natančne vsebine noče razkriti, pojasnjuje le, da je glavni razlog "upor zoper tiste intelektualce v vrhu stranke, ki mene in nekatere druge poslance, na primer Branka Kelemino ali Jožefa Jerovška, napadajo, češ zakaj pri določenih temah opletamo z jezikom, očitajo pa nam tudi, da smo slabi govorci in da nimamo prave izobrazbe." Ruparjeva kritika je usmerjena zlasti na najtesnejše Janševe sodelavce, med drugim tudi na Brejca, ki se je po volitvah zameril z izjavo, da je nad poslanci razočaran. "Namesto da bi celotni potencial stranke združil moči in se boril za zmago na lokalnih volitvah, se skuša ponižati in očrniti tiste, ki smo pri volilcih popularni in ki stranki prinesemo največ glasov. Če smo ljudem in TV-kameri všečni, ne bi smeli biti predmet ljubosumja," pravi Rupar. Skupaj s Kelemino in Jerovškom naj bi trn v peti nedotakljivih postali zlasti potem, ko so začeli razmišljati o kandidaturi za izvršilni odbor. Z morebitno zmago bi namreč precej zamešali Janševe načrte o monolitnosti in podrejenosti tega organa. "Na kongresu bom javno povedal, da se pri volitvah izvršilnega odbora lahko gredo selekcijo, vendar pod pogojem, da se sprejme poseben sklep, po katerem bodo morali vsi člani tega organa vnaprej podpisati bianco odstopno izjavo. Ta bo vnovčljiva, če bodo rezultat lokalnih volitev slabši od rezultata državnozborskih volitev," pravi Rupar in dodaja: "Če bo vodstvo ostalo brez vsakršne kritike, bo to slabo za prihodnost stranke."

V slogi je moč

Vsa dosedanja nesoglasja niso videti usodna. Kakšen bo potek dogodkov, bo jasno šele v soboto, nedvomno pa kongres ne bo dolgočasen. Več zapletov gre pričakovati že na začetku, ko bodo na dnevnem redu predvidene spremembe statuta. Med bistvene spadajo odprava konference stranke in prenos njenih pristojnosti na svet stranke, ki naj bi ga po novem razširili z deset na petnajst članov. Povečali naj bi število voljenih članov izvršilnega odbora in zmanjšali število članov, ki so v ta organ postavljeni po funkciji. Predlagano je sicer, da naj bi člani izvršilnega odbora avtomatično postati tudi vsi strankini poslanci, pri čemer pa je predviden hakeljc. Poslanci naj bi namreč glasovalno pravico imeli le, ko bi se izvršilni odbor odločal o temah, povezanih z državnim zborom. Pri vseh ostalih točkah bi bili zgolj poslušalci, s čimer zagotovo ne bodo zadovoljni.

Obeta se vroč boj za stolčke v izvršilnem odboru. Poznavalci razmer pravijo, da so delegati izbrani zelo skrbno, zato da bi bilo presenečenj čim manj, seveda pa so pri tako veliki množici presenečenja vedno mogoča. Edini zares zanesljiv del kongresa bo le izvolitev predsednika. Ker se večina članstva SDS še vedno identificira predvsem z Janšo, manj pa s socialdemokratskim nazorom, je tu stava na dosedanjega liderja in edinega pretendenta za predsedniško funkcijo brez dvoma dobljena.