afera rogelj / Pravilnik za nadarjene

Verjetno v Sloveniji ni nikogar, ki mu ne bi bila zgodba o Matjažu Roglju vsaj nekoliko znana. Mladi študent prava, ki se je kar štiri leta pripravljal na "svetovno neuradno računalniško prvenstvo", je s svojo "računalniško nadarjenostjo" tako navdušil pristojne uradnike na ministrstvu za šolstvo, da so mu brez večjih negodovanj izplačali zajeten kupček denarne podpore. Kot se spodobi, je Matjaž na zaključku "svetovnega tekmovanja" zmagal in veselo novico ponosno sporočil Slovenski tiskovni agenciji. Novinarji so novico pograbili kot suho zlato, čestitke so deževale, Roglju se je poklonil celo predsednik države. Za trenutek je kazalo, da smo dobili novega narodnega heroja. Dokler se niso zdramili domači računalniški strokovnjaki, ki so za tekmovanje in njegovega organizatorja SAT5 Institute slišali prvič. Medijem je postalo jasno, da so bili grdo "nategnjeni" in v očiščevalni ihti je bilo treba najti dežurnega krivca. V klobčiču sta se znašla Mišo Alkalaj in znani medijski šaljivec Joey Skaggs, ki je tudi to zadevo spretno obrnil v svoj prid.

Zgodba o Roglju ni samo zgodba o domnevnem genialnem prevarantu, ampak fenomen, ki vleče za sabo kopico lahkovernih medijev ter nepregledno razdeljevanje državnih finančnih sredstev. Dejstvo je, da Matjaž Rogelj uradnih potrdil o neuradnem računalniškem prvenstvu še vedno ni predložil, čeprav je to že večkrat obljubil, prav tako pa ni pojasnil, kam so šla vsa sredstva. V Rogljev fond se je stekal denar šolskega ministrstva (13 milijonov SIT), Mestne občine Ljubljana (100.000 SIT) in družbe Delo Revije (milijon SIT). Slednji so donacijo s ponosom omenili še v intervjuju z Rogljem, ki ga je nekaj dni po razglasitvi "neuradnih rezultatov" objavila revija Stop. Čeprav je že tam izjavil, da je bil glavni razlog njegovega bivanja v Riu de Janeiru ogled koncerta najstniške zvezdnice Britney Spears, ni nihče podvomil o verodostojnosti njegovih izjav in samega tekmovanja.

V zadnjih mesecih se je prah okoli samooklicanega računalniškega prvaka nekoliko polegel, dokler nas ni pred dnevi dočakala novica, da so ljubljanski kriminalisti na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložili kazensko ovadbo. Iz ovadbe je razvidno, da Matjaža Roglja "utemeljeno" sumijo storitve "nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije", s katero naj bi si od leta 1997 protipravno pridobil 14,1 milijona protipravne premoženjske koristi. Za omenjeno dejanje je v naši državi po Kazenskem zakoniku zagrožena kazen do 8 let zapora. "Jaz bi na kratko povedal samo nekaj. Zdi se mi, da je način, ko javnost prej izve za tako dejstvo, da je policija zoper nekoga oz. prizadetega podala kazensko ovadbo, kot sam prizadeti, skrajno nekorektno dejanje. To je popolnoma nesprejemljivo. Praviloma oz. po zakonu je policija dolžna posredovati kazensko ovadbo okrožnemu državnemu tožilstvu, ta pa se potem odloči, ali bo vložil zahtevo za preiskavo. Če jo vloži, šele ob zaslišanju pri preiskovalnem sodniku izve za vsebino ovadbe. Pri nas pa je tako, da najprej izveš iz časopisov. In to se tako ne dela. Ne jaz in ne Rogelj nisva o tem vedela nič," je ovadbo Roglja ogorčeno komentiral njegov odvetnik dr. Peter Čeferin. Kaj o vsem skupaj meni Matjaž sam, pa je zavito v molk. Po nasvetu branilcev se ne pogovarja z novinarji. "Pokličite ga in poskusite, ampak Matjaž ne bo govoril z vami, dokler mu jaz tako ne rečem. Jaz pa mu seveda ne bom rekel ..." pravi Čeferin.

Podobnih primerov, kot je Rogelj, na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport menda ne pomnijo. Pravijo, da so zdaj ozračje dodobra prevetrili in preverili, komu in zakaj so v preteklosti dodeljevali denar zaradi izjemne nadarjenosti in posebnih dosežkov. Takšnih in drugačnih Rogljev si menda več ne moremo obetati. Do manjših goljufij pa je seveda prihajalo, pa čeprav so jih v celotni zgodovini ministrstva našteli le pet, šest. Predvsem so bili to kakšni potni stroški pevskih zborov, drobtinice za razna športna tekmovanja itd. Cifre naj bi bile tako majhne, da se o njih ne splača govoriti.

Po 81. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) so se iz državnega proračuna med drugim dodeljevala tudi sredstva za tekmovanja učencev, vajencev in dijakov ter študentov višjih šol, pri čemer so imeli prednost nadarjeni. Toda kakšna posebna določba za nadarjene ne obstaja, in tako je v to luknjo očitno padel tudi Rogelj. Zato na ministrstvu pospešeno pripravljajo poseben pravilnik (sprejeli naj bi ga še pred novim proračunom), ki naj bi poskrbel za "pravičnejše" razdeljevanje financ, hkrati pa bi že na začetku stopil na prste potencialnim goljufom in prevarantom. In zakaj takega pravilnika nismo imeli doslej? Na ministrstvu za šolstvo in šport zatrjujejo, da preprosto zato, ker niso želeli postopka dodelitve finančne pomoči nekomu, ki si jo dejansko zasluži, do konca zbirokratizirati, kar pa bo po sprejetju pravilnika očitno nujno in neizogibno. Po domače to pomeni, da se na ministrstvu bojijo, da bi se nadarjeni dijaki in študenti, ki prosijo za denarno pomoč, naveličali in obupali, še preden bi prišli do kakšnega tolarja iz državne blagajne, ob tem pa vedno znova opozarjajo na staro modrost, da se samo z nadarjenostjo v življenju pač ne da uspeti, in da je potrebna tudi dobršna merica vztrajnosti in potrpežljivosti ...

Zanimivo je, da ministrica dr. Lucija Čok že vnaprej priznava, da ni prepričana o koristnosti novega pravilnika. Ali bo torej sprejet zgolj zaradi predpostavke nekaterih, da bodo davkoplačevalci potem lažje spali?