tito / Desant na Drvar

Kdaj ste odpotovali v Drvar?

Bilo je leta 1944, 12. maja, na Stražnem vrhu oziroma na Bazi 24. Tedaj nas je poklical naš pokojni kolega, komandir Nikola Martinc. Rekel je: "Fantje, takoj k Staremu!" Klical nas je: Miloš Zabukovec, Janko Mehle, Janez Bolte, Žan Horvat, Ivan Hiti. Pripravili smo se, šli smo do hiše, kjer je bil Ivan Maček - Matija. Mi smo mu rekli Stari. Postrojili smo se pred njim. Mislili smo, da gremo na kak pohod. Maček je sam izbiral ljudi, ki ga bodo spremljali. Bil sem najmlajši med njimi. Pregledal nas je, videl je, da smo dobro pripravljeni, potem pa je povedal, da gremo na dolgo pot. Rekel je, da moramo seboj nesti municijo, orožje in vse, kar potrebujemo. "Jutri ob štirih zjutraj, odhod!" je ukazal. "Gremo v vrhovni štab, k Titu," je dodal. To, da gremo k Titu, je na nas posebej delovalo. Takoj po zboru me je Maček še posebej poklical k sebi. "Ivaček, ti boš pa nesel še nekaj posebnega," mi je rekel. "To bo posebej odgovorno. Jutri zjutraj boš dal tole v nahrbtnik." Pokazal mi je flaškonček, kakšnih pet do osem litrov velik. "To je slovenska slivovka, darilo Slovenije za Tita! Čuvaj to kot svojo glavo! A si razumel?" Seveda, tovariš Matija, razumem, sem rekel. Bili smo kar krepko obteženi. Janez Bolte je pa dobil rdečo škatlo, v kateri je bilo 500 cigaret Neretva. Naslednje jutro sta prišla sta še poročnik Borisov, ruski NKVD-jevec, in Edo Brajnik - Štefan. Srečo Lipovec je dobil v oskrbo konja, da bi ga Stari jahal. Pa ga ni.