Ljubica, skrčil sem Slovenijo!

Zgodovina v Sloveniji se je na lepem groteskno zgostila: na najvišji možni misiji sta se pri nas srečala vladarja sveta, George W. Bush in Vladimir Putin, znana kratilca in zoževalca pravic, odvrtel se je referendum o umetni oploditvi samskih žensk, ki je odločal o tem, ali naj imajo ženske več pravic ali manj, minister za zdravstvo, dr. Dušan Keber, sicer podpornik novele o umetni oploditvi samskih žensk, pa je najavil neke sorte prohibicijo... ee, novo nacionalno alkoholno politiko. Točenje alkohola osebam, mlajšim od 18 let, bo strogo prepovedano, povsem mogoče pa je, da bodo dodatno zaostrili točenje žganih pijač in starostno mejo - po ameriškem, Bushevem vzoru - podaljšali do enaindvajsetega leta. Kar pomeni, da odslej ne bom mogel več storiti niti koraka brez osebne izkaznice. Le kdo mi bo na besedo verjel, da štejem več kot 21 pomladi?

Država zakone sprejema zato, ker je to dobro za ljudi. Problem kakopak nastopi, ko začne država forsirati, promovirati in sprejemati "dobre" zakone, ki ljudem pravice ožijo. Skratka, problem nastopi, ko skuša država ljudem ugajati z zakonom, ki tem istim ljudem pravice oži, ne pa širi. Slovenija se vse bolj oži in zlagoma postaja skrčka. A po drugi strani, tudi Evropa se vse bolj oži. In svet tudi. Če boste kaj težili, vam bodo rekli le: hej, pa res ne štekate, slovenska zakonodaja se mora sinhronizirati z evropsko! In kot obljublja komisar David Byrne, bo Evropska unija "mlade ljudi, predvsem otroke in adolescente, zaščitila pred nevarnostmi alkohola". Saj hočete v Evropo, ne? Slovenija pač prihaja v družino. Zato ni čudno, da prihaja tudi v vse večjo resonanco s to družino. Magari na grotesken način.

In če bi se radi prepričali, da je Slovenija res v resonanci s svetom, pomislite na malega Busha, El Duderina, nerazgledanega očkovega sinka, fana smrtne kazni in nekdanjega alkoholika (šur, tudi preverjeno pijanega šoferja), ki se mu je zgodovina prav tako na lepem zgostila, jasno, na grotesken način: prvič, s Putinom se je srečal v Sloveniji, ki jo je v času predvolilne kampanje mešal s Slovaško, drugič, "v ožjem družinskem krogu" je dal usmrtiti Timothyja McVeigha, oklahomskega bombarderja, državnega sovražnika št. 1, in tretjič, njegovi hčerki, 19-letni dvojčici, Jenno in Barbaro, so organi pregona zasačili pri konzumiranju alkohola, ki je v Ameriki osebam do enaindvajsetega leta strogo prepovedan.

Ironično, ta zakon je v Teksasu leta 1997 podpisal njun oče, George Dablju. Še bolj ironično, ni ga podpisal zato, ker bi sam tako hotel, ampak zato, ker je moral. Če namreč tega "zero-tolerance" zakona ne bi podpisal, bi mu zvezna vlada odtegnila subvencije za izgradnjo avtocest, kajti Bubba Clinton na cestah ni hotel gledati pijanih najstnikov... oh, in dvajsetletnikov. Vidite, El Bushino je moral teksaško zakonodajo sinhronizirati z ameriško. Teksas je moral spraviti v resonanco z ostalo Ameriko. Pa naj stane, kar hoče. In je stalo. Pravzaprav ni stalo. Ampak padlo.

Tequila Sunrise

Jenno je policija zaradi ilegalnega pitja alkohola - underage drinking, kot se reče temu deliktu - prijavila že enkrat prej, toda zdaj so Bushevi bejbi dobili skupaj. V paketu. In flagranti. V Austinu, se razume, glavnem mestu očetovega Teksasa. V lažni mehiški restavraciji sta s pomočjo lažne osebne izkaznice naročili pravo pijačo, heh, margarito in tequilo. Toda nista imela ravno sreče z geografijo, kajti menedžerka te restavracije je očitno ugotovila, da gre za Bushevi študentki, za Prvi hčerki Prve družine, ki sta, kot vesta cela Amerika in cel svet, stari šele 19 let. Zato je zavrtela številko 911 - in prišla je policija, Prvi bejbi aretirala, popisala in prijavila. Jenna je jokala, pravi policaj. Ne zato, ker je pila, ampak zato, ker so jo dobili. In le zakaj ne bi jokala? Sodnik jo je za prvi delikt, za prvo konzumacijo alkohola, že kaznoval - morala je na tečaj o škodljivosti alkohola, opraviti 8 ur socialnega dela in plačati 100 dolarjev za sodne stroške. Zdaj bo kazen strožja. In hej, če jo pri pitju alkohola zasačijo še tretjič, gre lahko za pol leta v arest. In to v Teksasu! Jailhouse rock! Kar je zoprno. Ni čudno, da je sodniku na obravnavi rekla: nisem kriva! Za razliko od Barbare, ki je krivdo priznala.

Slovita revija People ju je - kljub stokanju Bele hiše - fliknila na naslovnico in pripisala: Oops, They Did It Again! Spet sta pili! In na milijone Američanov, mlajših od 21 let, pije alkohol. Ko udari vročica sobotne noči. Ali pa petkove noči. Oh, katerekoli. Na milijone Američanov, mlajših od 21 let, se pri šanku lažno predstavlja, z lažnimi, tujimi, fiktivnimi osebnimi izkaznicami. Na milijone Američanov, mlajših od 21 let, v soboto zvečer pred štacunami čaka na kakega enaindvajsetletnega, ki jim bo kupil six-pack pirov. In na milijone Američanov, mlajših od 21 let, v barih zasačijo pri obeh rečeh, pri konzumiranju alkohola in pri fintiranju z aj-dijem, toda barmani, natakarji, šefi strežbe, menedžerji in varnostniki nikoli ne kličejo policije, ampak bradatemu, tetoviranemu, peroksidnemu dvajsetletniku, ki ima za sabo že 10 let rednih spolnih odnosov, tri otroke, dve ločitvi, romanco z osveščenim transvestitom, avtobiografijo, avtorizirano biografijo, tri neavtorizirane biografije, operacijo nosu in dva pokala lige NBA, raje ponudijo marelični sok. S smetano. Hu-a!

Toda glede na okoliščine se to sliši povsem logično. In gospodarno. Cifra 911 je namreč namenjena urgentnim situacijam. Halo, šerif, v baru smo zasačili dva dvajsetletnika, ki pijeta margarito - takoj pošljite specialce! Kar vas pripelje do vprašanja: je Tex-Mex restavracija naredila napako, ko je nad Bushevi 19-letnici, ki sta srebali margarito in tequilo, poslala policijo? Ne, kje neki. Hvala bogu, da se je to zgodilo. Pa ne zato, ker se je izkazalo, da so pred zakonom vsi enaki, tudi ne zato, ker smo spet lahko poslušali litanije o tem, da je alkohol "demon", ampak zato, ker sta sestri Bush ravno dovolj slavni in ravno dovolj pomembni in ravno dovolj neizogibni, da bi lahko njun alko-delikt sprožil tudi zanimiv stranski efekt - debato o smiselnosti tako represivne alkoholne politike. V kontekstu alkoholne politike ni namreč nič hujšega od tega, da pri ilegalnem konzumiranju alkohola zasačijo hčerki ameriškega predsednika. To je tako, kot če bi na smrt obsodili sina guvernerja, ki je podpisal največ smrtnih kazni.

Volilno pravico zamenjam za pir!

Kaj bo torej ta slovenski antialkoholni zakon, ki naj bi starostno alko-mejo nabil na 18 in - po ameriško - celo na 21 let? Bo to nova družabna igra? Socialni eksperiment? Test? Nova oblika državne kontrole? Nova moralna zaveza? Oprah Winfrey v živo? Ali pa le namig, da je treba besedilo slovenske himne zamenjati? Mar to pomeni, da bo vsak najstnik "znanega" Slovenca, ki ga bodo zasačili z margarito, postal nacionalna senzacija, tabloidno tele in škandal non plus ultra? Poglejte v Ameriko, s katero se hočemo sinhronizirati: je 20-letnik, ki naroči margarito, res kriminalec? Ali pa je kriminalizacija 20-letnika, ki naroči margarito, le popolna svetohlinska traparija, ki je sama potrebna terapije in represije? Okej, vprašanji sta retorični, toda če ste v dilemi, potem pomislite na tole absolutno, groteskno, absurdno norost: Američani do enaindvajsetega leta ne smejo piti alkohola, lahko pa jih že pri osemnajstih pošljejo v vojsko! Osemnajstletnikom ne dovolijo uporabe alkohola, dovolijo pa jim uporabo orožja! Za alkohol niso dovolj zreli, za vojno pač! Alkohol jim prepovedujejo, ubijanja ne! Še huje - pri osemnajstih lahko umrejo, za domovino, se razume, magari v minometalski nesreči, ne smejo pa piti alkohola!

Po demonizaciji samskih žensk in njihovih pravic nas očitno čaka tudi demonizacija alkohola. Nič hudega, boste rekli, demonizacija samskih žensk se ne more primerjati z demonizacijo alkohola. Mar res? Problem je namreč v tem, da demonizacija alkohola ne bo le demonizacija alkohola, pijače, stvari, ampak bo nujno vodila tudi v demonizacijo mladine. V diskriminacijo. V omejevanje svobode. V še bolj histerično, še bolj nestrpno in še bolj skrčeno Slovenijo. Ja, demonizacija alkohola bo vodila v demonizacijo rituala, ki se mu reče odraščanje. Eksperimentiranje z alkoholom je ritual, del odraščanja. Najstnik, ki v soboto zvečer s prijatelji srka pir, je nekaj povsem normalnega. Že od nekdaj. In tega ni mogoče ustaviti. Niti preprečiti. Z nobenim zakonom. Odraščanje je pač ritual, ki ga ne more programirati nobena država. In ki ga ne morejo režirati nobeni zakoni. Ni vam treba biti terapevt, da lahko zaslutite hude konflikte, novo trganje Slovenije, nov šum v komunikacijskem kanalu, osvobodilni boj najstnikov, ki bodo morali vsako soboto preživeti policijsko racijo.

In kaj bo še storil antialkoholni zakon? Točno, mladino bo silil v laganje, blefiranje, plazenje, poneverjanje in lažno predstavljanje, pa tudi v kraje, tihotapljenje in kriminal, v nespoštovanje zakonov in pravne države. Silil jih bo, da bodo pili iz upora. Iz protesta. Iz jeze. In iz eskapizma - da bi zbežali pred družbo, ki si izmišlja take zakone. In ko bodo dopolnili 18 let, jim bodo rekli: okej, zdaj ste dobili volilno pravico in pravico do konzumiranja alkohola - zdaj imate pravico, da volite pijani!