denacionalizacija / Fevdalci XXI. stoletja

Fasado teološke fakultete je nekoč krasil grafit "Gozdarska fakulteta". Zob časa je storil svoje, nič ni večno in tudi grafit je zbledel. Spomin na grafit pa je v teh dneh spet zaživel. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je sklenilo, da ljubljanski nadškofiji vrne več kot 8.000 hektarov gozdov, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku. Zgodba, ki se je začela pred desetletjem, ko je parlament sprejel denacionalizacijski zakon, je s tem dobila delni epilog. Gozdovi, ki veljajo za ene najlepših na stari celini, bodo po novem v cerkveni lasti. Razprava o tem, ali je odločitev ministrstva zakonita ali ne, bi bila preveč ambiciozna. Brez težav bi našli pravnike, ki bodo trdili, da je odločitev povsem zakonita. In brez težav bi našli one, ki bi odločitev izpodbijali. Če zadrsamo na teren morale, lahko o odločitvi ministrstva modrujemo še bolj na dolgo in široko. Enim se zdi odločitev pravilna, saj je stari režim ljubljansko škofijo okradel in si prilastil njene gozdove. Drugim se odločitev čudaška, saj se z odločitvijo ministrstva za kmetijstvo v te kraje vrača fevdalizem. Bolj pomembna se zdi kronologija samega dogodka. Kaj se je zgodilo med desetletje trajajočim manevriranjem?