Gregor Cerar

 |  Mladina 1  |  Politika

Kronologija neke vojne

Ali lahko boj za Union povsem izčrpa slovenske pivovarje?

Rast Uniona - gibanje delnice v letu 2001

Rast Uniona - gibanje delnice v letu 2001

"Nadzorni svet Kapitalske družbe (KAD) bo z odločitvijo o prodaji svojega 10,3-odstotnega lastniškega deleža v Pivovarni Union počakal še do ponedeljka," je po dolgo pričakovani četrtkovi seji nadzornega sveta povedal njegov predsednik Miroslav Kaluža, sicer direktor slovenskega zavarovalnega združenja. Spet nič novega. Negotovost, komu bodo pripadle Unionove delnice v lasti KAD-a, še vedno ostaja. Cincanje, komu prodati delnice, je že prav mučno. KAD je sprva objavil, da bo svojo odločitev o prodaji obelodanil po božičnih praznikih, torej 27. decembra. Toda člani nadzornega sveta so si rajši še privoščili malo premisleka čez novoletne praznike. Vendar je tudi to pomenilo premalo časa. Za premislek so si vzeli še en konec tedna. Odločitev, komu prodati 10,2-odstotni delež Uniona, naj bi bila znana danes. S tem naj bi se dokončno konsolidiralo razmerje moči v "pivovarski" vojni za lastništvo nad pivovarno Union med Pivovarno Laško in belgijskim Interbrewom.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Cerar

 |  Mladina 1  |  Politika

Rast Uniona - gibanje delnice v letu 2001

Rast Uniona - gibanje delnice v letu 2001

"Nadzorni svet Kapitalske družbe (KAD) bo z odločitvijo o prodaji svojega 10,3-odstotnega lastniškega deleža v Pivovarni Union počakal še do ponedeljka," je po dolgo pričakovani četrtkovi seji nadzornega sveta povedal njegov predsednik Miroslav Kaluža, sicer direktor slovenskega zavarovalnega združenja. Spet nič novega. Negotovost, komu bodo pripadle Unionove delnice v lasti KAD-a, še vedno ostaja. Cincanje, komu prodati delnice, je že prav mučno. KAD je sprva objavil, da bo svojo odločitev o prodaji obelodanil po božičnih praznikih, torej 27. decembra. Toda člani nadzornega sveta so si rajši še privoščili malo premisleka čez novoletne praznike. Vendar je tudi to pomenilo premalo časa. Za premislek so si vzeli še en konec tedna. Odločitev, komu prodati 10,2-odstotni delež Uniona, naj bi bila znana danes. S tem naj bi se dokončno konsolidiralo razmerje moči v "pivovarski" vojni za lastništvo nad pivovarno Union med Pivovarno Laško in belgijskim Interbrewom.

Vojna za pivovarno Union je še tiste redke nevtralneže, ki niso nikoli poudarjali pripadnosti eni ali drugi slovenski pivovarni, razdelila na dva tabora. Na nacionalno zavedne z vizijo slovenskega pijačnega imperija, ki naj bi zavzel območje nekdanje Jugoslavije, in tiste bolj evrocentrične, ki si želijo še več tujega kapitala v Sloveniji. Pivovarno Union pa naj dobi boljši ponudnik. Premlevanje, komu naj pripade Union, ni zgolj zadeva običajnih podalpskih plebejcev, temveč tudi politikov. Navsezadnje je med seboj sprla tudi politike. Peticija 57 poslancev, naj paradržavna sklada Slovenska odškodninska družba (SOD) in Slovenska kapitalska družba (KAD), ki sta imela skupaj v lasti skoraj 23-odstotni delež Uniona, svoj delež prodata pivovarni Laško in ne Interbrewu, je precej ujezila predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. To naj bi bilo vmešavanje politike v zasebno gospodarsko sfero, na drugi strani pa se je izvilo kar nekaj zgodbic, da naj bi za Interbrew navijali nekateri vplivni Drnovškovi strankarski kolegi. Tako naj bi bila glavna Interbrewova lobista Zoran Thaler in finančni minister Tone Rop. Na finančnem ministrstvu naj bi se po prodaji 12,2 odstotka delnic Uniona s strani Slovenski odškodninske družbe začelo pravo obsedno iskanje pravnih lukenj pri prodaji. Vendar teh očitno ni bilo, vseeno pa je bil zaradi tega odstavljen direktor SOD-a Anton Končnik. Na finančnem ministrstvu pa so vsa namigovanja zanikali.

Kako se je vse skupaj začelo? Obe pivovarni zakorakata v lansko leto precej optimistično. Vsaka stran se okrepi z elitnim slovenskim proizvajalcem brezalkoholnih pijač, Laško z Radensko, Union s Fructalom. Obe pivovarni imata velike načrte na območju nekdanje Jugoslavije. Laško kupi Splitsko pivovaro, četrto največjo hrvaško pivovarno. Union je bil v fazi pogajanj za vrnitev Buzetske pivovare. Poleg tega so tu še veliki načrti s Sarajevsko pivovaro, kjer si Union pridobi 12-odstotni delež, do konca leta pa naj bi prišel celo do večinskega. Laško ima podobne načrte v Republiki Srbski in sodeluje na razpisu za nakup Banjaluške pivovare. Toda načrti v BiH se ne izidejo najbolje. Laško se prvič resneje spopade z belgijsko multinacionalko Interbrewom. Slednji za pivovarno v Banjaluki ponudi kar 80 milijonov DEM, Laščani pa so za 54 odstotkov lastništva pripravljeni odšteti okoli 50 milijonov DEM. Na slovenskem borznem trgu, vsaj kar se tiče pivovarskih delnic, vlada precejšnje zatišje. Vse do 11. maja. Delnica pivovarne Union od začetka leta bolj ali manj stagnira pri vrednosti 40.000 SIT. V javnost pa pricurlja vest, da borznoposredniška hiša Cogito zadnjih nekaj tednov vztrajno kupuje delnice Pivovarne Union. Šlo naj bi le za 1000 delnic, kar je bilo praktično nič v primerjavi z več kot 450.000 v lasti drugih delničarjev. Toda nekateri poznavalci borznega trga menijo, da za vsem tem stoji Pivovarna Laško. Pojavijo se prva namigovanja, teorije in vse kar še sodi zraven o mega načrtih slovenskih pivovarjev. Prevzem Uniona se zdi bolj znanstvena fantastika, kljub temu da so Šiškarji finančno precej oslabljeni zaradi prevzema Fructala. Za tuje naložbenike veljajo bolj zanimivi Laščani, saj se zanje domnevno zanimata tako nemški Loewenbraeu kot nizozemski Heineken. Govorice vseeno sprožijo rast tečaja delnic Uniona. Pogled na graf gibanja tečaja Unionovih delnic kaže, da se v tistem trenutku začenjajo zaganjati v neslutene višine. Toda kakšnih večjih nakupov delnic še ni. Malo več kot 1000 delnic je kupil le Fin konto, medtem pa jih drugi, zaradi ugodnega tečaja raje prodajajo. Največja delničarja Uniona sta SOD in KAD, ostali večji delničarji pa so različni pidi.

Sovražni prevzem ali zgolj velikodušna poteza

Govorice o povezovanju slovenske industrije pijače postajajo vse glasnejše. Poči 11. julija. Uprava ljubljanske borze zaradi članka v dnevniku Finance "Laško gre nad Union. Govorice ali stvarnost" ustavi trgovanje z delnicami pivovarn. Razlog: iz članka je mogoče "razbrati zelo različne cenovno občutljive informacije o nameravanem nakupu večjega števila delnic Pivovarne Union, d. d., s strani Pivovarne Laško". Naslednji dan se ponovno sprosti trgovanje. Prometa z Unionovimi delnicami je za rekordnih 7.139,150.300,67 SIT. Vrednost Unionove delnice doseže že skoraj 47.000 tolarjev, naslednji dan pa še tisočaka več. Skoraj četrtinski nakup Uniona s strani laških pivovarjev močno odmeva, predvsem so nejevoljni v Unionu. Laško je navsezadnje večni tekmec, kot Maribor in Olimpija v nogometu ali Jesenice in Olimpija v hokeju. Prevlada tudi strah, da bi Laško lahko resneje poseglo v delovanje in upravo ljubljanske pivovarne. Mediji med drugim na plano privlečejo zgodbico o zgodovinskem prevzemu Uniona iz leta 1927, ko ta kupi Laško pivovarno in jo nato zapre. Laško vrača udarec? Laški pivovarji se izgovarjajo, da kupujejo delnice Uniona zaradi strahu pred tem, da bi tujci (za najresnejšega kandidata velja Heineken) prevzeli ljubljansko pivovarno. Poleg tega pa tudi zaradi večjega sodelovanja na trgih nekdanje Jugoslavije. Laščani v začetku septembra Unionu pošljejo celo ponudbo o sodelovanju, ki pa je v Ljubljani ne jemljejo resno. Predvsem zaradi nenapovedanega nakupa skoraj četrtine delnic Uniona. Laščani Unionu velikodušno ponudijo, da bi Splitsko pivovaro, ki je v lasti Laščanov, usposobili za varjenje in polnjenje Uniona. V Sarajevski pivovari, kjer naj bi Union pridobil večinski del, pa naj bi varili tudi zlatoroga. Poleg tega naj bi skupaj kupili še eno pivovarno v Jugoslaviji. Toda "zahrbtnost" sproži pravi spopad na nož. Tudi opravičevanje direktorja Laškega Toneta Turnška v stilu, da ima nekaj moralnega mačka in da se opravičuje direktorju Uniona Mitji Lavriču ter da "ne gre za to, da bi hoteli delati nekaj za plotom, marveč ocenjujemo, da bi nakup težko izvedli, če bi se o njem skupaj menili", ne pomiri strasti. Union se začne dogovarjati s svojim novim strateškim partnerjem, tretjim največjim svetovnim pivovarjem, belgijskim Interbrewom. Ta si zada cilj, da bi imel v vsaki nekdanji jugoslovanski republiki po eno pivovarno v svoji lasti. Poleg tega so v Unionu prepričani, da gre za sovražni prevzem, še posebej, ker naj bi imel Laško še dovolj neizkoriščenih zmogljivosti. "Te zmogljivosti so po njihovih trditvah približno 4,5 milijona hektolitrov. Če oni proizvajajo 1,200.000 hektolitrov, mi pa 1,100.000 hektolitrov, je te zadeve mogoče zapolniti in tu ustaviti pivovarno. Če bi našo pivovarno ustavili, bi šli ljudje v Ljubljani na cesto. In glede na to, da govorijo, da naj bi imeli neko pivovarno v Srbiji, je jasno, da bi našo sodobno tehnologijo spravili v Srbijo in bi tam poceni delali naprej. Priznam, dejansko smo se ustrašili zapiranja tovarne. Ne gre za teorijo, stvari so praktično izvedljive in v kapitalističnem svetu povsem normalne," v intervjuju za Mladino izjavi Mitja Lavrič. Interbrew namerava za prevzem Uniona ponuditi 65.000 tolarjev za delnico, kar naj bi za celoten delež zneslo 30 milijard tolarjev. Unionova delnica do konca septembra skoči z 52.000 na 63.136 tolarjev.

Laško proti Interbrewu

Union in Interbrew 12. oktobra podpisujeta sporazum o strateškem partnerstvu. Tega podpre tudi sindikat delavcev. Belgijci imajo v lasti že več kot 20 odstotkov ljubljanske pivovarne. Po dogovoru bo Interbrew polnil Unionovo pivo v Zagrebu in črnogorskem Nikšiću, kjer je lastnik pivovarn, del svojih glavnih znamk pa tudi v Ljubljani. Unionova delnica postaja borzni hit, od Interbrewa pričakujejo, da bo objavil namero za prevzemno ponudbo. To se zgodi 19. novembra, cena Unionove delnice doseže že 74.000 SIT. Javna ponudba Interbrewa ni tako velikodušna - 73.000 tolarjev. Po mnenju borznih analitikov je prenizka. Glavna tarča ponudbe sta SOD in KAD in seveda največji tekmec Pivovarna Laško. Lastniška deleža SOD-a in KAD-a veljata za odločilna, kdo bo večinski lastnik Uniona. Laško ne popušča, in kljub temu, da še noče izdati prevzemne ponudbe (to bi moral, če bi imel v lasti več kot 25 odstotkov delnic), se dogovarja z obema skladoma, prek svojih domnevnih zaveznikov pa kupuje delnice Uniona po ceni med 74.000 in 75.000 SIT. Laško, finančno precej obremenjeno zaradi četrtinskega nakupa Uniona, KAD-u in SOD-u ponudi odkup delnic po ceni, ki naj bi bila "bistveno višja od tiste, ki jo ponuja konkurenca". Laščani pa KAD-u in SOD-u ne ponujajo gotovine, temveč zamenjavo Unionovih delnic za delnice Pivovarne Laško. "Na ta način bi oba sklada postala približno 30-odstotna lastnika Pivovarne Laško, kjer bi bila združena večina industrije pijač Slovenije," Laščani prepričujejo državo. Toda Interbrew, finančno neprimerljivo močnejši od Laškega, ne odneha. Prevzemna ponudba Interbrewa, 73.000 tolarjev, velja od 28. novembra do vključno 27. decembra. Na borzi pa Unionove delnice že čez nekaj dni dosežejo vrednost 75.000 tolarjev. Laško še vedno noče dati ponudbe za odkup vseh delnic. Interbrew z javno ponudbo ne more prepričati SOD-a in KAD-a, zato 18. decembra objavi novo ponudbo - 80.500 tolarjev. "To je naša zadnja in končna ponudba. Nimamo namena začenjati prevzemne vojne," pravi Corneel Maes iz Interbrewa in zanika kakršnekoli namige, da bi bili Belgijci pripravljeni v skrajni sili za Union odšteti še nekaj tisočakov več. Vmes se zgodi pobuda 57 poslancev iz vseh parlamentarnih strank, da v primeru podjetij, ki sodijo v nacionalni gospodarski interes, deležev KAD-a in SOD-a ne bi smeli prodajati tujcem. Predsednik vlade Janez Drnovšek to oceni za zelo resen poseg politike v povsem gospodarsko, ekonomsko odločitev v zasebnem sektorju. Cena delnice Uniona na borzi spet presega ponudbo Interbrewa. 21. decembra se zgodi dramatičen preobrat, ki močno prevesi spopad na stran Laščanov. SOD podpiše z Laščani pogodbo o prodaji 12,2-odstotnega lastniškega deleža v drugi največji slovenski pivovarni. Delnice prodajo po ceni 86.000 tolarjev za delnico, celotna kupnina znaša 4,7 milijarde tolarjev. Predsednik upravnega odbora SOD Goran Bizjak zaradi domnevno nesporne kršitve internega dogovora direktorja družbe Antona Končnika razreši na dopisni seji. Upravni odbor naj bi se znova sestal 27. decembra, pooblastil za prodajo deleža pa direktorju ni dal. Sprožijo se številne polemike o pravni veljavnosti posla. Razrešitve Končnika vlada še ne potrdi. Interbrew nato povišuje ceno za odkup vseh delnic Pivovarne Union z 80.500 SIT za delnico na 87.000 SIT. Pivovarna Laško bi kot 37-odstotni lastnik morala objaviti prevzemno ponudbo, toda pred tem je prodala Gorenju in skladu Infond Zlat Radenskin delež Uniona, nekaj več kot 13 odstotkov, po ceni zgolj 70.000 SIT za delnico. Direktor Gorenja Jože Stanič, sicer nekdanji direktor Laškega, to ocenjuje kot uspešno dolgoročno poslovno potezo. Delnice ne bodo prodali niti za precej višjo ceno. Pivovarna Laško ima v lasti le še 24,12 % delež Uniona. 24. decembra Ljubljansko okrožno sodišče izda začasno odredbo, s katero Pivovarni Laško prepoveduje vsako razpolaganje s 54.818 delnicami Pivovarne Union, ki jih je Pivovarna Laško petek pred tem kupila od SOD-a. Okrožno sodišče Pivovarni Laško prepove tudi vsak nadaljnji nakup bodisi neposredno, posredno ali prek tretjih oseb delnic Pivovarne Union, razen če skladno z Zakonom o prevzemih objavi javno ponudbo za odkup vseh delnic Pivovarne Union. Laško še vedno čaka in išče morebitne strateške partnerje za nakup KAD-ovega deleža Uniona. KAD pa cinca s svojo odločitvijo in prelaga odločitev iz tedna v teden. Delnica Uniona je prvi teden novega leta vredna 87.000 SIT, kolikor znaša tudi ponudba Interbrewa.