lustracija / Odhod ustanovitelja

Julija 1980 je Tine Hribar skupaj s še petimi posamezniki sestavil pobudo za izdajo novega mesečnika za kulturo. Podpisalo jo je kar 60 tedanjih slovenskih kulturnih delavcev in maja 1982 je izšla prva številka Nove revije. Tine Hribar je bil prve dve leti njen glavni in odgovorni urednik. Kasneje je v njej vseskozi objavljal svoje prispevke, bil pa je zraven tudi spomladi 1987, ko je izšla mitološka 57. številka. V uredniškem odboru je sedel še kasneje. Tine Hribar je bil torej aktiven in vpliven novorevijaš. V zadnji lanski številki je objavil uvodno besedilo Nesrečni narod. Govori o slovenski preteklosti, o povojnih pobojih in o odgovornosti zanje. Hkrati z izidom besedila, točneje celo nekaj dni pred tem, je v številki Ampaka o enaki temi govoril še en novorevijaški urednik, Jože Pučnik. V intervjuju za Ampak, ki je pravzaprav nastal iz nekdanje rubrike, uvezane v Novo revijo, je Pučnik ostro napadel Hribarjeve stavke, in to tiste, ki še sploh niso bili objavljeni. Tine Hribar je po izidu omenjenega intervjuja demonstrativno izstopil iz uredništva Nove revije in izdajateljskega sveta Ampaka. V izstopni izjavi je zapisal, da sta njegovo besedilo v polemične namene uporabila, natančneje zlorabila Jože Pučnik in Rudi Šeligo. "Takšno ravnanje spada med postopke, ki sem jim bil podvržen v nekem drugem času. Seveda ne s strani prijateljev, temveč s strani nasprotnikov." Skoraj dvajsetletni mesečnik za kulturo je tako na začetku leta 2002 ostal brez svojega idejnega očeta.