"demokratično" prepričevanje / Ofenziva za Nato

Nato nato nato. V letu relativne (kot bi učeno rekel predsednik opozicije, virtualne) stabilnosti je v javnosti le redkokatera tema sproducirala tolikšno število polomljenih kopij, in to celo znotraj drugače zgledno monolitnih blokov. Da se ta odločitev velmožem zdi za narod tako ali drugače ključnega pomena, sta recimo pričala neznosna lahkota, s katero je najprej en vidnejši predstavnik establišmenta raji hipotetično odvzel pravico do samoodločbe, nakar se je drugi mirno spravil javno diskvalificirati novinarja - avtorja par ameriškemu vojaškemu konglomeratu ne najbolj naklonjenih tekstov - kar na podlagi nacionalne pripadnosti. Vrh v Pragi je sicer še daleč, vendar se pesek v uri vseeno izteka, javna podpora pa še zdaleč ne dosega nivoja, ki bi si ga izvoljeni upravljalci našega premoženja želeli. Ker je začelo teh par ključnih mož v svojih nastopih čedalje bolj kazati drugače neznačilno samozavest in prepričanje glede tega, da nas bo jeseni doletelo opojno povabilo, so očitno sklenili aktivneje poseči v mehko in gnetljivo tkivo nacionalne ideologije, rajo torej pospešeno ozavestiti, in kaj bi bilo v ta namen za začetek boljše kot masovna, eminentna in medijsko imenitno eksponirana revija uglednih mnenj, ki za Slovenijo preprosto ne vidijo nobene druge alternative, kot da bi se stisnila v nedra zmagovite alianse.