popis / Pasti statističnih podatkov

Letošnji popis prebivalstva v Sloveniji bo zelo pomemben; je prvi popis v samostojni državi in hkrati verjetno zadnji pred vključitvijo v Evropsko unijo. Zadnji popis v Sloveniji je bil leta 1991, še v sklopu SFRJ. Zgodovina se kot farsa ponavlja tudi tokrat - slovenski popis poteka sočasno (do dneva enako, od 1. do 15. aprila) z zadnjim “jugoslovanskim”. Hkrati je pri nas to prvi popis, pred katerim se je pojavilo nekaj resnih vprašanj. Kot je znano, je ustavno sodišče o upravičenosti spraševanja po veroizpovedi odločilo tako, da je predlagalo ne najbolj posrečen kompromis; vprašanje je sicer vključilo v popisne liste, hkrati pa je pobudnikom ustavne presoje dalo prav z razveljavitvijo tistih delov zakonodaje, ki bi lahko podatke iz statistične popisne baze povezali s podatki iz administrativnih in drugih državnih zbirk podatkov. Prvi del odločitve vsekakor ni dober, saj ljudi prisiljuje, da se odpovedo ustavni pravici, da jih o verski pripadnosti sploh ne sprašujejo. Sporno ostaja tudi to, da se v nasprotju s priporočilom evropskega statističnega urada v Sloveniji zbirajo podatki o “veroizpovedi”, ne pa o formalni pripadnosti cerkvi ali verski skupnosti, in da so se tisti, ki ne verujejo, prisiljeni opredeliti le za “ateiste”.