stanovanja / E-zemljiška knjiga do leta 2004
Zaostanki pri vpisu se povečujejo iz leta v leto
Senožeče: 30 minut od Ljubljane in trikrat nižja cena kvadratnega metra
Zemljiška knjiga je ena največjih težav slovenskega sodstva, je pred nedavnim pojasnjeval pravosodni minister Ivo Bizjak. V začetku leta 2000 je začelo vseh 44 slovenskih okrajnih sodišč prehajati na dolgo pričakovano elektronsko zemljiško knjigo, toda kar 24 se jih ubada z velikimi težavami s pripadom novih zadev. Med najbolj kritične sodijo ljubljansko, mariborsko, celjsko, kranjsko, novogoriško in slovenjgraško okrajno sodišče, torej tista, ki obravnavajo največ zadev. Projekt elektronska zemljiška knjiga nameravajo precej optimistično izpeljati do konca leta 2003. Do sedaj so v Sloveniji v elektronsko obliko prenesli okoli 422.177 zemljiških vložkov ali 35 odstotkov celotnega obsega. Klasična oblika zemljiške knjige, stara več kot 250 let, dediščina iz avstro-ogrskih časov, ima vpisanih okoli 1,2 milijona vložkov. Toda število prenesenih vložkov je na različnih sodiščih različno, saj so recimo v Lendavi in Murski Soboti vpisali že 78 in 76,5 odstotka obsega, nekatera okrajna sodišča pa ostajajo le pri nekaj več kot 10 odstotkih.