finance / Triglav, mama vseh bitk
Kdo bo osvojil največjo slovensko zavarovalnico, mogočno finančno institucijo, v kateri država (še) nima vpliva?
Ali H. Žerdin
MLADINA, št. 18, 6. 5. 2002

Vse za šport: Tone Anderlič
© Denis Sarkić
Ena od kuloarskih domislic pravi, da je bitka za Zavarovalnico Triglav mama vseh bitk, ki trenutno potekajo v Sloveniji. Na dnevni red namreč prihaja zakon, ki bo omogočil ugotavljanje lastniških deležev v največji slovenski zavarovalnici. Kolikšen delež največje slovenske zavarovalnice je v zasebni lasti in kolikšen delež je v družbeni lasti? Morda se zdi domislica, da je bitka za Triglav mama vseh bitk, pretirana. Kljub temu pa se drobci štorije o Triglavu pojavljajo na nepričakovanih koncih. Recimo: v letu 2002 sta se pripetila dva kongresa političnih strank. Oba kongresa imata en skupni imenovalec. Tam, kjer so imeli delegati kongresa možnost voliti, so izbirali med kandidatom, ki je navijač uprave Zavarovalnice Triglav, in kandidatom, ki ni navijač Zavarovalnice Triglav. Na začetku leta, ko je imela kongres LDS, so delegati izglasovali kompromis. En podpredsednik bo Tone Rop, ki bi zasebnim delničarjem v Zavarovalnici Triglav priznal relativno majhen vložek. Drugi podpredsednik pa naj bo Tone Anderlič, ki je bolj dovzeten za stališča uprave Zavarovalnice Triglav. Na kongresu Desusa sta se za zmago potegovala Stjepan Šaubert, ki je dolga leta služboval kot direktor zavarovalnic, ter Anton Rous, nekoč predsednik mariborskega izvršnega sveta. Zmagal je Rous, mož, ki je naklonjen stališčem uprave Zavarovalnice Triglav. Šaubert, ki stališčem uprave največje zavarovalnice ni naklonjen, je izgubil. Je torej štorija o lastninjenju Zavarovalnice Triglav ena tistih osi, okoli katerih se vrti slovenski politični univerzum? Triglav sicer ni edina os, je pa gotovo pomembna. Zakaj?
Ali H. Žerdin
MLADINA, št. 18, 6. 5. 2002

Vse za šport: Tone Anderlič
© Denis Sarkić
Ena od kuloarskih domislic pravi, da je bitka za Zavarovalnico Triglav mama vseh bitk, ki trenutno potekajo v Sloveniji. Na dnevni red namreč prihaja zakon, ki bo omogočil ugotavljanje lastniških deležev v največji slovenski zavarovalnici. Kolikšen delež največje slovenske zavarovalnice je v zasebni lasti in kolikšen delež je v družbeni lasti? Morda se zdi domislica, da je bitka za Triglav mama vseh bitk, pretirana. Kljub temu pa se drobci štorije o Triglavu pojavljajo na nepričakovanih koncih. Recimo: v letu 2002 sta se pripetila dva kongresa političnih strank. Oba kongresa imata en skupni imenovalec. Tam, kjer so imeli delegati kongresa možnost voliti, so izbirali med kandidatom, ki je navijač uprave Zavarovalnice Triglav, in kandidatom, ki ni navijač Zavarovalnice Triglav. Na začetku leta, ko je imela kongres LDS, so delegati izglasovali kompromis. En podpredsednik bo Tone Rop, ki bi zasebnim delničarjem v Zavarovalnici Triglav priznal relativno majhen vložek. Drugi podpredsednik pa naj bo Tone Anderlič, ki je bolj dovzeten za stališča uprave Zavarovalnice Triglav. Na kongresu Desusa sta se za zmago potegovala Stjepan Šaubert, ki je dolga leta služboval kot direktor zavarovalnic, ter Anton Rous, nekoč predsednik mariborskega izvršnega sveta. Zmagal je Rous, mož, ki je naklonjen stališčem uprave Zavarovalnice Triglav. Šaubert, ki stališčem uprave največje zavarovalnice ni naklonjen, je izgubil. Je torej štorija o lastninjenju Zavarovalnice Triglav ena tistih osi, okoli katerih se vrti slovenski politični univerzum? Triglav sicer ni edina os, je pa gotovo pomembna. Zakaj?
Lepo je biti Triglav
Zavarovalnica Triglav obvladuje dobro polovico slovenskega zavarovalniškega trga. V Zavarovalnici Triglav je zaposlenih več oseb kot v Novi Ljubljanski banki. Leta 2000 so zavarovanci v Zavarovalnici Triglav vplačali skoraj 80 milijard SIT premij. Triglav pridela letno nekaj milijard SIT dobička.
Zavarovalnica Triglav je močna finančna organizacija. Člane uprave Zavarovalnice Triglav lahko srečamo v upravnih odborih velikih slovenskih bank in velikih podjetij. Direktorje območnih enot Zavarovalnice Triglav lahko srečamo v nadzornih svetih manjših slovenskih bank. Člani uprave Zavarovalnice Triglav sedijo v nadzornem svetu družbe za upravljanje Triglav. Zavarovalnica Triglav ima prek DZU Triglav pomemben vpliv v novomeški Krki, kranjski Savi, Belinki, Kompasu MTS, Istrabenzu, Termah Čatež itd. Triglav DZU ima v nadzornih svetih naštetih podjetij svojega predstavnika.
Zavarovalnica Triglav je najbrž edina velika slovenska finančna institucija, na katero država nima neposrednega vpliva. V nadzornem svetu Zavarovalnice Triglav ni predstavnikov vlade, parlamenta, paradržavnih skladov ali državnih bank. Za krajši čas je vlada v nadzorni svet sicer postavila par svojih ljudi, vendar razmerij moči to ni bistveno spremenilo. Potem pa so se morali zaradi sklepa ustavnega sodišča tudi predstavniki vlade umakniti iz nadzornega sveta. V nadzornem svetu Zavarovalnice Triglav ni imen, ki bi imela kakšno posebno politično težo. V nadzornem svetu Triglava sedijo finančniki. Morda je dejstvo, da države v organih upravljanja Zavarovalnice Triglav ni, vplivalo na njen precej uspešen razvoj. Za začetku devetdesetih let je bila Zavarovalnica Triglav v slabi kondiciji, knjigovodski rezultati so govorili o tem, da bi morala zavarovalnica morda na remont, v sanacijo. Prav dejstvo, da je bila zavarovalnica na začetku devetdesetih v težavah in da se je iz težav rešila sama, je za lastninjenje zavarovalnice bistvenega pomena. Zavarovalnica se je namreč rešila tako, da se je dokapitalizirala.
Dobro desetletje po dokapitalizaciji pa se zastavlja mučno vprašanje: kaj se je zgodilo na začetku devetdesetih let? Kolikšen delež današnje vrednosti predstavljajo kapitalski vložki izpred desetletja? Metod vrednotenja je več, vsaka metoda vrednotenja je vredna doktorata iz ekonomskih znanosti. Nerodno pa je, ker je mogoče z eno metodo znanstveno utemeljiti, da je v Zavarovalnici Triglav tri četrtine zasebnega kapitala in le četrtina nenominiranega kapitala. Z drugo metodo pa je mogoče znanstveno dokazati, da je četrtina Zavarovalnice Triglav v zasebni lasti, tri četrtine kapitala pa so nenominirane. Tam, kjer je mogoče znanstveno utemeljiti diametralno nasprotne variante, se na koncu zgodi, da je odločitev politična.
Moč
Interes vlade je enostaven: v zasebno lasti naj bo čim manjši del Triglava. Če je zasebni delež majhen, bi lahko država s tistim delom, ki ni zasebne sorte, napolnila paradržavne sklade. Interes vodstva Zavarovalnice Triglav in zasebnih delničarjev je, da bi bil zasebni delež čim večji. Poslanci pa bodo odločali. In Zavarovalnica Triglav je - če uporabimo zelo medlo oznako - močno integrirana v okolje. Povedano bolj naravnost: Zavarovalnica Triglav je povsod. Povedano brutalno: lobi Zavarovalnice Triglav je eden najmočnejših slovenskih lobijev.
Če gre za šport, brez Triglava praktično ne gre. Triglav je glavni sponzor skokov v Planici. Triglav je pomemben sponzor nogometa in košarke. Predstavniki Triglava sedijo v upravnih odborih športnih klubov in organizacijskih komitejih športnih tekmovanj. Recimo: Ivan Mirnik, prvi mož celjske organizacijske enote Zavarovalnice Triglav, je član upravnega odbora celjskega nogometnega kluba Publikum. Rudi Cipot, direktor murskosoboške organizacije enote Zavarovalnice Triglav, je član upravnega odbora nogometnega kluba Mura. Jože Obersnel, član uprave Zavarovalnice Triglav, je član upravnega odbora nogometnega kluba Olimpija. Ljudje iz Zavarovalnice Triglav torej sedijo v upravnih odborih močnih nogometnih klubov. Ima pa Triglav to smolo, da nogometaše zadnja leta najboljšega kluba, Maribora, sponzorira konkurenčna Zavarovalnica Maribor.
Možje iz Zavarovalnice Triglav sedijo v upravnih odborih najboljših košarkaških ekip, denimo ljubljanske Olimpije in novomeške Krke. In če ne drugje, se predstavniki Triglava v upravnih odborih športnih društev srečujejo s politiki.
Postavimo pod rentgen le enega politika, najbolj vplivnega poslanca, Toneta Anderliča. Anderliča, kar je razumljivo, vabijo tudi v druščine, ki na prvi pogled nimajo nobene zveze s politiko. Anderlič je predsednik avtomobilistične zveze AŠ 2005. Zveza se ukvarja z dirkaškim športom. Je član upravnega odbora novomeškega košarkaškega kluba Krka. Na spletni strani največjega ljubljanskega nogometnega kluba piše, da je Anderlič član upravnega odbora Olimpije. Bil je časni predsednik cestnega teka na deset kilometrov, ki se je pripetil v Mokronogu. Pred dnevi so Finance objavile članek, ki govori o tem, da je Anderlič tudi predsednik organizacijskega komiteja kolesarske dirke po Sloveniji. Najbolj vplivnega poslanca so prijeli za vrat, ker je Zavarovalnica Triglav eden od sponzorjev kolesarske dirke. Bo Anderlič lahko predstavljal interese celega ljudstva, ko bo na dnevnem redu debata o lastninjenju Zavarovalnice Triglav, če pa je pri isti finančni ustanovi nabiral denar za kolesarsko dirko? Bo Anderlič, ko bo na dnevnem redu debata o Triglavu, predstavnik vsega ljudstva? Ali pa bo, ker zavarovalnica sponzorira biciklistično dirko, bolj predstavnik Triglava?
Vprašanje je postavljeno preozko. Ne gre namreč zgolj za biciklizem. Gre tudi za druge športne klube in dogodke. Upravni odbori športnih društev so namreč v resnici nekakšni ljubezenski trikotniki. V upravnih odborih sedijo športniki, gospodarstveniki in politiki. Športniki ljubijo gospodarstvenike, ker ti dajo denar. Vendar gospodarstveniki ne bi dali denarja, če v upravnih odborih ne bi bilo politikov. Te si v upravne odbore športnih klubov želijo zato, ker lahko kaj "zrihtajo". "Zrihtajo" lahko za klub, "zrihtajo" pa lahko tudi za druge člane upravnega odbora. Politiki pa v upravne odbore rinejo zato, ker jim članstvo v športnih upravnih odborih povečuje količino prestiža. In prestiž je pomemben za ponovno izvolitev. Športniki zapeljujejo poslovneže, da bodo ti dali denar. Poslovneži koketirajo s politiki, ker lahko ti kaj "zrihtajo". Politiki pa mežikajo občinstvu na tribunah štadionov, češ, poglejte me, tu sem, radi me imejte, ker imam jaz rad vašo ekipo. Glasujte zame.
Okej, Anderlič: prižgimo obljubljeni rentgen. Upravni odbor avtomobilistične zveze AŠ 2005, ki mu predseduje Anderlič, je bil izvoljen leta 2000, šteje pa 16 članov. Leta 2000 je bil v upravni odbor izvoljen tudi direktor ljubljanske organizacijske enote Zavarovalnice Triglav Miro Ukmar. Mimogrede, Miro Ukmar je tudi pomemben član upravnega odbora košarkaškega kluba Olimpija, kjer pa Anderliča ni. Pri Olimpiji lahko srečamo par Anderličevih strankarskih kolegov. Anderlič pa je član upravnega odbora konkurenčnega košarkaškega kluba, član vodstva novomeške Krke. Upravni odbor Krke ima dober ducat članov, ob Anderliču pa v njem srečamo tudi direktorja novomeške enote Zavarovalnice Triglav Borisa Šepetavca. Upravni odbor nogometnega kluba Olimpija ima dva ducata članov, ob Tonetu Anderliču pa v vodstvu sedi tudi Jože Obersnel, član uprave Zavarovalnice Triglav. Okej, Anderlič je tudi organizator biciklistične dirke po Sloveniji. Najbolj vpliven poslanec torej sedi marsikje, ne le na vrtljivih parlamentarnih stolih. In ko ne sedi v parlamentu, morda sedi na sestanku upravnega odbora kakšnega športnega združenja ali kluba, ki ga sponzorira Zavarovalnica Triglav. Poslanci so za Zavarovalnico Triglav zanimiva lobistična tarča. Kaj pa drugi oblastni organi?
Dnevnik Finance in tednik Demokracija poročata, da Zavarovalnica Triglav sponzorira Srebrno teniško ligo, ki jo organizira veteranska teniška zveza. Predsednik teniških veteranov pa je dr. Ciril Ribičič. Zelo nerodno. Dr. Ribičič je namreč ustavni sodnik. Enkrat je o Zavarovalnici Triglav že razsojal. Možno pa je, da bi o Triglavu razsojal še enkrat. Na prvo presojo, ki je bila za Triglav ugodna, Ribičič ni imel usodnega vpliva, saj je bila odločitev sprejeta brez preglasovanja, le z nekaterimi pritrdilnimi ločenimi mnenji. Se bo zadeva "Triglav" na ustavnem sodišču znašla še enkrat? Možno. Predsednik SDS Janša je medtem že zahteval, naj ustavni sodnik dr. Ribičič odstopi. Zahteva opozicijskega voditelja je morda pretirana. Če pa bi se zadeva "Triglav" še enkrat znašla na ustavnem sodišču, bi moral sodnik Ribičič resno razmisliti, ali bi se ob odločanju o zadevi izvzel.
Vprašanje, kako Triglav vpliva na politiko, ni edino možno vprašanje. Lahko si postavimo tudi obratno vprašanje. Kaj bi se zgodilo, če bi imela politika večji vpliv na največjo zavarovalnico? Triglav je za vsako stranko, ki je na oblasti, izjemno zanimiv plen. Kdor nadzoruje Triglav, vpliva na to, ali bo v Planici postavljen nov svetovni rekord v smučarskih poletih. Nadzornik Triglava je skrbnik Aljaževega stolpa, zavetišča na vrhu najvišje gore. Tisti, ki nadzoruje Triglav, vpliva na to, kdo bo prvak v nogometu in košarki. Kdor nadzoruje Zavarovalnico Triglav, vpliva na sestavo številih nadzornih svetov v bankah in podjetjih. Če bi nadzor nad Zavarovalnico Triglav prevzela vlada, bi vladajoča koalicija delila mesta v upravi ter direktorske funkcije v območnih enotah. Če bi imela država prek vlade ali paradržavnih skladov odločilen vpliv na Triglav, bi med koalicijskimi usklajevanju lahko razdelili še kak ducat spodobnih, dobro plačanih in vplivnih služb. Našteta dejstva kažejo, zakaj je boj za Triglav mama vseh trenutnih bitk.