telekomunikacije / Predčasni pobeg?

Prošnja dr. Tomaža Kalina za razrešitev z mesta državnega sekretarja ministrstva za informacijsko družbo je bila nekoliko nepričakovana. Dr. Kalin je bil na sredini Telekomovi skupščini na lastno željo razrešen tudi z mesta člana nadzornega sveta, ki mu je predsedoval. Visoko državno funkcijo in sedež v nadzornem svetu našega vodilnega telekomunikacijskega operaterja bo zamenjal za mesto v dvočlanski upravi evropske akademske mreže Dante s sedežem v Veliki Britaniji.

Odhajate, ker ste razočarani nad tem, kar se dogaja v Sloveniji? Na prvi pogled se zdi, da ministrstvo za informacijsko družbo (MID) bolj ali manj stagnira in mu nikakor ne uspe ureničiti velikih obljub, ki so se pojavljale ob njegovi ustanovitvi.

Na MID delujeta dve večji skupini. Eno vodi kolega Jozsef Gyorkos, ki je odgovoren za aplikacije, sam pa sem skrbim za področje infrastrukture. Metode dela in načrti so pri aplikacijah bistveno širši, vendar jih je težje zagrabiti. Treba je pač paziti, da se skromna finančna sredstva plasirajo na prava mesta. Za razmeroma majhen denar se lahko že veliko doseže. Te naloge in projekti so bistveno težji, saj je treba spremeniti miselnost tisočev in tisočev ljudi, in je tudi pričakovati, da bo bistveno več kritik. Ljudem se bo zdelo, da se stvari dogajajo bistveno prepočasi, kljub naporom. Na mojem področju dela je situacija bistveno lažja, ker se potem, ko definiraš zakonske in podzakonske akte, zadeva postavi. Potem je treba samo gledati, ali so bile napravljene prave stvari. Seveda le, če imaš neki koncept politike v glavi. Deloma je ta politika definirana z direktivami EU. Sam sem sicer že večkrat razlagal, da se nismo liberalizacije lotili le zato, da bi razveseljevali Bruselj, ampak ker smo menili, da je to za nas pomembno. Nihče ne more reči, da nam ni uspelo nič narediti. Trdim, da se barka giblje v pravi smeri.

Precej opevana liberalizacija telekomunikacijskega trga se dogaja precej počasi. Praktično skoraj ni resnih konkurentov, razen v mobilni telefoniji.

Lahko bi bilo narejenega več, lahko bi bilo hitreje, o tem ni dvoma. Treba se je zavedati, da mnogi izmed alternativnih operaterjev, ki so se pojavili v Sloveniji, v resnici nimajo dovolj vizije, da je od začetka sprememb leta 1997 v večini držav, razen v Veliki Britaniji, ki je začela z liberalizacijo deset let prej, še vedno 80 odstotkov trga v rokah dominantnih operaterjev. Zadeva se ne spreminja tako hitro. Po mnenju nekaterih gre vse skupaj prepočasi, toda vsi igralci vedo, da se gibanj ne da več obrniti nazaj. Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) je začela kazati zobe, vodilni operater je na nekaterih mestih videl, da ne bo mogel več delati tako kot prej. Večji del nalog je sedaj poverjenih ATRP-ju, na MID je treba napraviti v naslednjem obdobju zgolj dve stvari. Novelirati Zakon o telekomunikacijah, da bo usklajen z direktivami, ki so bile v aprilu dokončno sprejete. Sprememb ne bo veliko, razen ene pomembne, da ATRP po novem ne bo delal sam, ampak bo moral vse ukrepe, ki bodo vplivali tudi na mednarodni telekomunikacijski trg, uskladiti z drugimi regulatorji v članicah EU. Druga naloga pa je dajati moralno podporo agenciji. Formalna so to zakon in podzakonski akti. MID ne more vplivati na odločitve ATRP-ja. Direktor ATRP ima petletni mandat in ga zamenjajo le, če krši zakone.

Veliki operaterji bodo najbrž v lastnem interesu vršili velik pritisk na regulatorje, še posebej pravni, in skušali spodbijati sprejete odločitve.

Po vsem svetu so začeli veliki operaterji dvigovati glave, ker imajo zavest, da vedo, da jih države ne bodo pustile, da se potopijo. Za alternativce, ki prihajajo na trge, pa so razmere še hujše. Veliko jih je začelo propadati, ne samo Worldcom, tudi po Evropi so manjši operaterji odšli, še posebej tisti, ki so položili v zemljo preveč steklenih vlaken. Prebral sem zanimiv članek v Economistu, kjer opozarjajo, da "Imperij vrača udarec" in da je treba izjemno paziti, da ne bi popustil regulatorski pritisk. V trenutku, ko bi ta pritisk popustil, bi začeli dominantni operaterji dobivati nazaj nekdanji monopol. Glavno sporočilo je, da se ne sme spuščati pritiska na liberalizacijo trga. Veliki operaterji prav zaradi propada manjših spet dobivajo moč.

Pri nas sploh še ni prišlo do razvezave lokalne zanke, da bi lahko imeli resno konkurenco.

Lokalne zanke so pri nas zakonsko razvezane. Toda kdaj so v resnici razvezane? Ko pride neko podjetje z dovolj kapitala in zahteva od Telekoma, da postavi svojo opremo v njihove prostore, in ko zahtevajo načrt ožičenja, kako priti do naročnika in potem najeti žico. Če se s Telekomom ne morajo sporazumeti, gredo na ATRP, in ta potem določi odškodnino. To je razvezava lokalne zanke. Toda investitorjev ni, in to je problem. Morebitnim konkurenčnim podjetjem manjka poguma, ker tudi v Zahodni Evropi te stvari ne tečejo povsem gladko. Deutsche Telekom se recimo še vedno krčevito bori.

Kaj pa tujci? Ali je Slovenija povsem neinteresantna za tuja vlaganja ali pa prihod kakšnega večjega igralca na telekomunikacijski trg?

Interes s strani Slovenije je, toda ni interesa s strani tistih, ki imajo kapital. Čeprav ni nobenega razloga, da jim ATRP ne bi dala podpore. V resnici problem liberalizacije niti ni v tem, da morata biti vlada in agencija zelo aktivni in liberaliralizirati na svojo roko. Eksekucijska moč ATRP se pokaže šele, ko se pojavijo investitorji, ki so sposobni iti v neko tveganje, in se dominantni operater upira spoštovati zakon in predpise.

Ali ni prav ta pozicija, ko ni novih tekmecev, kriva za počasno zaostajanje Slovenije za drugimi državami na informacijskem področju? Tudi odstotek dostopnosti do interneta naj bi počasi upadal.

Če pogledamo samo EU, smo prišli dlje kot južne države, Grčija, Portugalska in Španija, ki so nam podobne po bruto proizvodu. V nekaterih elementih smo dlje kot Francija, kar ni težko, saj je precej stvari lažjih v Sloveniji, ki je kompaktna država, kot v velikih državah. Po internetnem dostopu smo nekje na ravni Francozov. Pri ADSL-ju nestrpno čakamo, da bo nekdo v resnici razvezal lokalno zanko. Edino, kar se je zgodilo, je, da je Amis Medinet vzel Telekomovo ponudbo za ADSL. Treba je poudariti, da je uporaba interneta v Sloveniji v zadnjem letu skokovito narasla.

Toda kljub temu, da imamo ATRP, da govorimo o razvezani lokalni zanki, ima Telekom še vedno povsem odvezane roke. Pogojuje ADSL skupaj z ISDN, na navadnih telefonskih linijah so hitrosti prenosa podatkov povsem različne, odvisno, ali je uporabnik na multipleksnih linijah ali je na samostojni liniji, na drugi strani pa vsi enako plačujejo za dostop do interneta.

Razlike v hitrosti prenosa podatkov so kršenje zakona. Žal mi ni uspelo pripraviti nikogar, ki bi se Agenciji uradno pritožil zaradi tega. Vse, kar je bilo, so bile neke neuradne pritožbe. Brez uradnih pritožb pa ni ukrepov.

Vaša vloga na MID-u in kot član nadzornega sveta Telekoma je bila nekoliko shizofrena. Na eni strani ste morali delovati v korist vseh državljanov, na drugi pa v interesu Telekoma, ki je gospodarska družba.

Vsaka država potrebuje nekega dominantnega operaterja. Če tega ni, potem ni konkurence, ker je ta lastnik pristopnega omrežja. Tudi če se ga z regulacijskimi ukrepi pripravi do tega, da mora lokalne sisteme dajati v uporabo drugim, je to le del celote. Od novih konkurentov nihče ne bo veliko investiral. Ti uporabljajo le tisto, kar je že v zemlji. Nujno potrebujemo nadaljnje investicije Telekoma. Kakršnokoli škodovanje Telekomu bi bila velika neumnost. Žaganje veje, na kateri vsi sedimo. Tisti trenutek, ko nekemu novemu konkurentu Telekom ne da priključka, da bi lahko izvajal storitve svojim strankam, v tistem trenutku je konec konkurence. Liberalizacija naj bi dosegla, da Telekom po stroškovno orientirani ceni daje v uporabo svojo infrastrukturo konkurenci. Tu pa se stvari zapletajo. Telekom tega noče delati. Na nadzornem svetu Telekoma sem ves čas govoril o trdnjavski miselnosti nekaterih, kjer sta okoli trdnjave jarek in dvižni most. Vsi na drugi strani jarka pa so sovražniki. To je srednjeveška miselnost.

V Telekomu so nekateri na vas gledali kot na nekakšnega sovražnika.

Gre za to, da obstajajo različni koncepti, kaj je dobro za razvoj informacijske družbe. Bojim se, da so nekatere rešitve, ki prevladujejo v tamkajšnjih glavah in se tudi izvajajo, bolj kratkoročne narave in niso v pozitivni smeri razvoja trga. Že na prvi seji sveta nadzornega sveta sem govoril, da Telekom ne sme videti vseh kot sovražnike, temveč kot partnerje, na katerih bo seveda služil, da se bo lahko razvijal. Takoj zatem je bilo rečeno, češ da so nekateri člani nadzornega sveta prišli, da bi zmanjševali vrednost Telekoma. Kar je seveda absurd. Sam sem že nekaj časa razmišljal o svojem odhodu iz nadzornega sveta Telekoma. Imel sem težave z delom na MID-u, čeprav je bila to bolj moja osebna razdvojenost kot pa operativna, saj to funkcijo opravlja ATRP. V interesu Telekoma je treba stvari postaviti bistveno širše.

Na Telekomovi skupščini prejšnjo sredo je Telekom razširil nadzorni svet, namesto vas pa sta bila s strani države imenovana Libor Vončina, ki je iz nadzornega sveta odstopil pri zapletu z imenovanjem Petra Graška za direktorja Telekoma, in Anton Žunič. Slednji je finančnik, Telekom pa naj bi se vsaj po želji uprave že znašel na borzi, vendar je MID to preprečil.

Vončina je bil že v nadzornem svetu, Žunič pa prihaja z ministrstva za finance in je človek, ki bo gledal predvsem na finančne elemente. Predvsem na državni del lastnine. Nadzorni svet kot država sta dala upravi zeleno luč, da začne postopek selitve na borzo. Toda ne, da se postopek konča. Vendar so šli v tem času svetovni trendi na slabše. Argument, da so delnice na sivem trgu in da goljufi naivne ljudi prepričujejo, naj prodajo svoje delnice pod ceno, je relativno šibek. Potencialno bi bil na trgu razmeroma majhen del delnic, okoli 25 odstotkov, in se še vedno ne bi mogla pokazati prava vrednost podjetja. Ocene svetovalnih hiš so, da je na slovenski borzi izjemno malo kapitala, okrog sto milijonov dolarjev, ki bi bili prosti za vlaganje v Telekom. Zaradi predvidene prodaje državnega dela Telekoma vidijo številne svetovalne hiše možen zaslužek in si kar podajajo kljuko na MID-u in ponujajo svojo ekspertizo. Vendar niti ena od njih ni svetovala odhoda na borzo.

Telekom vseskozi tarna, da upada govorna telefonija, in neprestano prosi za podražitev impulzov. Potem je recimo znižal cene zakupljenih vodov ... Kje je sploh glavni profit Telekoma?

Padec govorne telefonije je treba vzeti z rezervo. Navadna govorna telefonija res upada, toda veča se število ISDN-jev in Centrexov, ki ni nič drugega kot govorna telefonija. Tako recimo pravijo, da je govorna telefonija padla za 20 odstotkov, Centrex pa je narasel za 80 odstotkov. Sešteti je treba vse skupaj in potem se vidi. To je zgolj izgovor za povečevanje cen.

Pri Telekomu so sedaj naredili nove naročniške pakete za govorno telefonijo, ki naj bi bili do naročnikov bolj prijazni. Toda le na videz.

Ti paketi so nesprejemljivi, toda to bo moral ugotoviti ATRP. Že jeseni bo zmožna natančno pregledati delovanje Telekoma, in vsaj kar se tiče govorne telefonije, izračunati, koliko lahko kaj stane. O paketih smo razpravljali že nekaj časa, in sicer kako dvigniti prenizke cene in ne povzročiti socialnih problemov. Predlagali smo tri pakete - socialni paket z minimalno naročnino in dražjimi impulzi, za stare gospe, ki jih vedno kliče sin. Drug paket naj bi bil takšen, kot je sedanji, tretji pa bi bil za podjetja, z dražjo naročnino in cenejšimi impulzi.

Dobili pa smo dva. Eden je skoraj takšen kot sedanji, eden pa bistveno dražji.

Sprememba bi morala biti stroškovno nevtralna. Protizakonito pa je to, da se v nižji paket vključi prepoved klicev na alternativne operaterje. Izključi se dostop na klice 010. Telekom ne more zahtevati od ATRP, da mu odobri pakete in ceno, pri katerih se krši 105. člen Zakona o telekomunikacijah. Ne razumem, kako so prišli na takšno idejo. To sem povedal tudi direktorju Grašku.

Vaš odhod z mesta državnega sekretarja je bil nekoliko nepričakovan. Kdo bo vaš naslednik?

Povabilo za prevzem ene od vodilnih vlog pri gradnji najbolj napredne internetne infrastrukture na svetu je prav tako prišlo nekoliko nepričakovano. Moram pa reči, da je minister z zelo velikim razumevanjem podprl mojo odločitev, zato sem se, čeprav sem se na MID-u ves čas počutil zelo dobro, po zaslugi dobrega "šefa" - ministra, in odlične ekipe, odločil, da ta izziv sprejmem.

O imenih pa ne bi govoril. Vem, da se minister dr. Pavle Gantar že pogovarja z nekaterimi morebitnimi kandidati.

Telekomovi nadzorniki

En novinec, en povratnik

Lastniki Telekoma - večinski lastnik je slovenska vlada - so ponovno spremenili zasebno nadzornega sveta tega podjetja. Na začetku leta 2001 je nadzorni svet Telekoma sestavljalo deset oseb. Pet jih je prihajalo iz Telekoma, pet pa jih je postavila vlada. Oktobra 2001 pa se je pripetilo presenečenje. Vlada je želela za predsednika uprave postaviti Petra Graška, ki je kot vršilec dolžnosti Telekom vodil že pol leta pred tem, na sestanku nadzornega sveta pa se je zgodilo presenečenje. Pet nadzornikov iz vrst zaposlenih in en nadzornik, ki ga je postavila vlada, je glasovalo za Adolfa Zupana. Vladni favorit Grašek je odpadel. Zaradi čudnih igric v ozadju se je tedaj članstvu v nadzornem svetu odrekel Libor Vončina, sicer izvedenec, ki službuje v bruseljskem predstavništvu multinacionalke Avaya.

Da bi odpravili samoupravljanje, so v vladi ob koncu leta 2001 sklenili spremeniti zasedbo nadzornega sveta. Vladno stran so po novem predstavljali štirje člani, zaposlene pa dva. Nova ekipa je za predsednika uprave vendarle postavila Petra Graška. Zdaj, ko nadzorni svet Telekoma zapušča dr. Tomaž Kalin, pa so lastniki poiskali novo formulo. Država po novem postavlja pet članov nadzornega sveta, zaposlene pa bo predstavljala trojka. Na zadnji skupščini je bil tako sprejet sklep, da se bo v Telekomov nadzorni svet vrnil Libor Vončina, novinec med nadzorniki pa je Tone Žunič, novi državni sekretar na ministrstvu za finance.

Ali H. Žerdin