pivo / Vlada kot arbiter

Dogajanje pred četrtkovo skupščino Pivovarne Union je bilo videti kot zaključna sekvenca kakšnega mafijskega filma: pred stavbo ljubljanske pivovarne so se v bleščečih avtomobilih pripeljali zastopniki konkurenčne družine iz majhnega mesteca ob Savinji, brez odvečnih besed švignili mimo nemirnih novinarjev in s črnimi očali na nosovih ter s črnimi aktovkami v rokah, v katerih bi lahko brez večjih težav počival kakšen arzenal malokalibrskega orožja, stopili proti kraju obračuna, za katerega se je še pred kratkim zdelo, da nanj sploh ne bodo povabljeni. Na koncu do pravega streljanja ni prišlo, skupščina je sicer potekala za trdno zaprtimi vrati, ki v posvečene prostore niso spustila niti zapoznelih povabljencev, vendarle pa se razen burnih razprav, obtoževanja in sklicevanja na pravne paragrafe ni zgodilo nič kaj hujšega. Pištole so ostale skrite in od napovedanega mafijskega obračuna je ostala samo žajfasta saga o intrigah, delnicah, sorodstvenih odnosih, (pre)kupčevanju in tožbah. Filmska sekvenca na Pivovarniški ulici torej ni bila iz mafijskega filma, ampak iz soap opere. Da pa vtis četrtkove skupščine ne bo preveč banalen, je vseeno treba pripisati, da ima ta soap opera nekaj primesi pravne drame, mehke kriminalke, narodnobudne komedije in finančnega trilerja.