afera / Kaj skriva Poštna banka

Nič hudega sluteč smo se odpravili po natančne informacije v Klirinško-depotno družbo, ki vodi delniške knjige slovenskih podjetij, med drugim tudi tiste Druge penzije. Na podlagi delniške knjige smo se želeli natančno prepričati, ali so delnice Druge penzije pomembni slovenski podjetniki in politiki zastavili za kredite, ki so jih vsi po vrsti dobili od državne Poštne banke Slovenije. Ravno PBS je banka, ki je namreč v celotni lasti Pošte Slovenije, to pa ima v lasti, tudi v celoti, naša država. Če bi nam dovolili pogledati v delniško knjigo Druge penzije, bi vam tako lahko postregli z nedvoumnimi odgovori na vprašanje, ali je vodstvo Poštne banke prekoračilo svoja pooblastila, ali je bilo samo zelo velikodušno do svojih kreditojemalcev, ali pa je poslovalo v skladu z dobro poslovno politiko banke.

Vendar se je vodstvo Klirinško-depotne družbe odločilo, da teh podatkov našemu tedniku in javnosti ne bo posredovalo. Medtem ko so se nam cel teden na različne načine izmikali: premlevali so temo, hodili so na dolga kosila, bili tudi precej zasedeni - saj veste, čas dopustov je, ena od zaposlenih pa je menda tudi na porodniškem dopustu, kar je zadevo še otežilo -, smo ugotovili, da je dnevnik Finance objavil podatke iz delniške knjige podjetja Radenska. Kot je znano, je Pivovarna Laško svoje delnice omenjenega podjetja zastavila pri avstrijski Raiffeisen Bank, za kredit, s katerim je kupovala Unionove delnice. Pojavile so se kritike, češ da takšni podatki niso javni, pri Financah so javno povprašali Klirinško-depotno družbo, kaj mislijo o tem, in pravna služba jim je odgovorila: "V zvezi z vprašanjem glede možnosti vpogleda zastavnih pravic, vpisanih v centralni register vrednostnih papirjev, kaže opozoriti na naslednje: Zastavna pravica na imenskih delnicah se pridobi z vpisom zastavne pravice v centralni register. 44. člen Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju ZNVP) določa podatke, ki se ob vpisu te zastavne pravice vpišejo v centralni register. To pa so med drugim tudi podatki o višini terjatve in o dospelosti terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico. Vpis zastavne pravice pri imenskih delnicah ima proti izdajatelju delnic učinek vpisa v delniško knjigo, ki jo v imenu in za račun izdajatelja vodi KDD. Vsi v delniške knjige vpisani podatki, torej tudi podatki o zastavnih pravicah, so javni. Javen ni le podatek o enolični identifikaciji fizične osebe (84/1 člen. ZNVP). Zato mora KDD na zahtevo vsakogar izdati izpis delniške knjige z vsemi podatki o imetnikih delnic, kakor tudi o pravicah tretjih na teh delnicah - tudi o zastavnih pravicah." Odgovor je torej nedvoumen: Klirinško-depotna družba ni tista, ki naj skriva delniške knjige. Na podlagi tega odgovora smo ponovno zahtevali enake podatke, kot so bili recimo tisti za Radensko, tudi za Drugo penzijo. A konec tedna so nam razložili, da je njihova pravna služba še enkrat premlela dano situacijo in prišla do novih odločitev, ki nam ne omogočajo vpogleda v knjige. Zakaj so v primeru Radenske to lahko storili, v primeru Druge penzije pa ne, nam bodo menda odgovorili prihodnji teden.

Očitno je, da je afera že prišla do pomembnih državnih organov odločanja. Na ministrstvu za informacijsko družbo, pod katero sodi Pošta, smo neuradno izvedeli, da bo 30. julija o tej zadevi razpravljal nadzorni svet Pošte Slovenije. Pod drobnogled naj bi vzeli takratno poslovanje Romane Fišer, ki je bila direktorica banke v času izdaje kreditov posameznikom v Drugi penziji. Sicer naj bi držalo, da je sama lahko odobrila dobrim strankam veliko ugodnejše kredite kot navadnim državljanom, vprašanje pa je, če ni vseeno pretiravala. In če drži, da so nekateri pri PBS-ju dobivali kredite tudi samo z 1,5 odstotka obresti, bo Fišerjeva težko "preživela". Saj bi bili takšni krediti škodljivi za banko in s tem za državo. Še bolj vprašljivo je seveda zastavljanje vrednostnih papirjev. Če gre za delnice Druge penzije, ki še ni dosegla zakonske meje 15.000 zavarovancev, da lahko sploh deluje, je stvar veliko bolj sporna kot v primeru zastavitev delnic Radenske. Poštna banka pa ima tako ali tako razmeroma veliko kreditov zavarovanih z delnicami. To so tako imenovana lombardna posojila. Slednjih je PBS izdala za dve milijardi tolarjev, kar pomeni 6,3 odstotka vseh njihovih posojil. Država lahko samo upa, da ne gre samo za delnice, podobne tistim iz Druge penzije. Država oziroma ministrstvo za finance in ministrstvo za informacijsko družbo se trenutno ukvarjata s prenosom 62-odstotnega lastninskega deleža PBS direktno v neposredno državno last. Pošti Slovenije naj bi ostalo zgolj 38 odstotkov lastništva nad PBS-jem. Pošta naj bi sicer pozneje dokapitalizirala PBS, tako da bi ji pripadel 45-odstotni delež, državni pa bi se temu primerno zmanjšal. Država pa bo svoj delež pozneje privatizirala in ga prodala najboljšemu ponudniku. Kot glavnega favorita za nakup državnega deleža PBS so nekateri omenjali A-Banko.

In kaj pravi o delovanju PBS Banka Slovenije, ki opravlja nadzor nad poslovanjem našimi bank? "BS je proti PBS ukrepala v skladu s pooblastili in zakonodajo, vendar skladno z 59. členom Zban BS ne more posredovati podatkov (59. člen (2) točka 5., 'ki se nanašajo na spoštovanje odločb o obvladovanju tveganj iz 5. poglavja in 6. poglavja tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov') osebam, ki niso posebej navedene v 3. odstavku omenjenega člena," pravijo v Banki Slovenija, ki svojih ugotovitev o morebitnih prekrških PBS ne izdajajo.

Velike razlike

Posamezni lastniki Druge penzije so kupili 0,7 odstotka te pokojninske družbe. Kredite pa so dobili pod precej različnimi pogoji.

Praktično vsi delničarji naj bi dobili kredite PBS, v vrednosti nekaj manj kot 40.000 mark, morda zato, ker je PBS tudi sama nekaj več kot 7-odstotna lastnica družbe. Menda naj bi zastavili za kredite delnice Druge penzije, po raznih govoricah in obiskih skesancev pa naj bi bili pogoji za posameznike med seboj zelo različni. Preventovci na čelu z direktorjem Jožetom Kozmusom naj bi dobili kredit: devizna klavzula + 1,5 odstotka. Vegradovci na čelu s Hildo Tovšak: Tom + 3,5 odstotka. Sama pravi, da ga je vrnila, ker je bil neugoden, iz virov blizu SLS pa smo slišali, da se z njim še vedno bori. Ludvik Toplak se rad pohvali, da je sam vzel kredit za sina Jurčka, menda Tom + 4,0 %. Marko Cuk, bivši šef nekdanjega Uprave RS za telekomunikacije, si je, kot kaže, izboril kredit TOM + 6 % , ki naj bi ga plačal do novembra 2003. Milan Fujs, bivši Telekomov delavski direktor, pa bo do leta 2005 moral vrniti kredit TOM + 7 %.