stranke / SLS in Nato

Eno izmed najtežjih vprašanj, ki naj bi slovenskim politikom zadnje čase rojila po glavi, je vprašanje o dobrih in slabih straneh vključevanja Slovenije v Nato. Zapletena zgodba o nacionalnih interesih, ameriški prevladi, pacifizmu, varnosti, gospodarstvu, evropskem prostoru, etičnih problemih in še o mnogočem ne da preprostega odgovora. Argumentov za vključitev je približno toliko kot proti njej, le da eni vidijo prve, drugi pa bolj druge. V vsakem primeru je pot do odgovora dolga in naporna. Politiki bi morali imeti do Nata jasno oblikovano stališče, ki naj bi bilo rezultat dolgega in treznega premisleka. Žal pa ni tako, večina slovenskih politikov se skriva za stališči strankarskih voditeljev, koalicijsko pogodbo ali pa za argumentacijo tistih, ki naj bi o tem vedeli več od njih. Politiki SLS pri tem niso nikakršna izjema. SLS je stranka, ki zvesto sledi začrtani vladni politiki in ohlapno določljivim strateškim ciljem slovenske države. Tako pravzaprav ni čudno, da so SLS-ovci na Mladinino vprašanje, kaj mislijo o vključevanju Slovenije v Nato, praviloma odgovarjali kratko, enoznančno, brez poglobljene argumentacije, površno in sploh na način, ki ne more biti v čast zrelim in modrim politikom.

Odgovori na anketna vprašanja so bili najbolj površni pri strankinih poslancih, glavni, a tudi edini argument v dobrobit slovenske vključitve v Nato tistih, ki nam jih je uspelo priklicati, je bilo vprašanje varnosti. Tako je Stanislav Brenčič za Nato, "ker bo pričakovana varnost države skozi integracijo v tem sistemu veliko lažje in kvalitetnejše dosegljiva", Ivan Božič vstop podpira, "ker nam samo članstvo v največji vojaški organizaciji zagotavlja garancijo za mir". Andrej Fabjan bi glasoval za, "ker je to edino dolgoročno zagotovilo za mir". Enakega mnenja je tudi Janez Kramberger, le da je omenil še profesionalizacijo slovenske vojske. Še najbolj preprost odgovor je poslal Franc Kangler, ki je zapisal le, da je za vstop, argumentov pa nam žal ni izdal. Omenjene poslance SLS je Nato torej navdušil zaradi svojega koncepta varnosti. Eden izmed njih je svoje argumente o varnosti podprl celo z aktualno situacijo v Piranskem zalivu. Njegovo razmišljanje je preprosto: če bi bila Slovenija v Natu, do ribiških incidentov ne bi prihajalo. Morda to resnično drži, a poslanec je pozabil, da so incidenti rezultat nedogovorjene mejne črte in ne slabotnega vpliva Slovenije v mednarodni politiki. Podobno je tudi s konceptom varnosti (zanimivo, nihče ne omenja socialne, ekološke ali kakšne druge varnosti): ni nujno, da bo Slovenija v Natu bolj varna, kot je sedaj, naša država si lahko obrambno varnost zagotovi tudi na druge načine, recimo z nevtralno držo, pacifistično diplomacijo in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih ustanovah.

Nekoliko bolj artikulirano je strankino vodstvo. Ivan Bizjak nam je iz bolnišnice poslal prijazno sporočilo. "Vključevanje Slovenije v Nato podpiram predvsem zato, ker je to edina določna in jasna varnostna izbira v dokaj nestabilnih in nejasnih razmerah. Pričakujem, da je v tem kontekstu takšno članstvo tudi pogoj za zagotavljanje varnosti po najnižji ceni. Hkrati menim, da pomeni prizadevanje za vstop v Nato tudi prevzemanje svojega dela odgovornosti za varnost vse bolj povezanega sveta." Tudi Janeza Podobnika v Natu zanima predvsem varnost. "Sem za vstop v Nato, ker bo zagotavljanje varnosti na kolektivni ravni z vključitvijo v Nato zmanjšalo izpostavljenost tveganjem, ki jih Slovenija sama ne bi mogla tako učinkovito obvladovati." Koncept varnosti pa je nadgradil Franci But. V nagovoru ob 110-letnici SLS, o tej številki bi lahko kakšno bridko razdrli zgodovinarji, je na slavnostni akademiji poudaril, da tako članstvo v EU kot tudi članstvo v Nato "ostajata ključni politični prioriteti SLS". Stranka vključevanja v Nato ne podpira samo zaradi varnosti, "še veliko bolj zaradi političnega umeščanja v zahodni demokratični svet. Naša domovina si še vedno ni zagotovila tega, da je mednarodne sile nikoli več ne bodo umeščale na nemirni Balkan". Vojaško organizacijo But tako razume kot jamstvo za mir in kot simbolno slovo od temnega Balkana. Strankin predsednik pa se vseeno zaveda slabih strani Nata. V odgovoru na Mladinino vprašanje je zapisal, da bi moral Nato "po organiziranosti postati čim bolj enakovredna integracija tako evropskih članic na eni strani kot tudi ZDA na drugi strani, saj se bo dolgoročno globalna varnost lahko zadovoljivo razvijala le na takšni, enakovredni osnovi med vsemi članicami zavezništva".

Kljub varnostni obsesiji pa v stranki vseeno obstaja plaha opozicija. Tiste, ki vključevanje Slovenije v Nato moti, skrbi prevladujoči vpliv ZDA. Tako je črni raček med druščino poslanskih zagovornikov Franci Rokavec, ki ni za vstop v Nato, ker mu ni všeč trenutna ameriška politika. Podobnega mnenja je tudi Andraž Vehovar, mladi tajnik SLS. "Sam sem proti Natu, za to obstaja več razlogov. S članstvom v Natu bi se Slovenija jasno opredelila za ameriško globalno hegemonijo in tako neposredno povečala število svojih potencialnih sovražnikov. Stroški vključitve v Nato so višji kot slovenske potrebe po vojaški obrambi. Nato je najdražja vojaška zveza na svetu in članstvo je vse prej kot finančno ugodno. Nato je po hladni vojni izgubil svoj pomen in šele išče nov smisel. Torej je včlanjevanje v organizacijo brez jasno začrtane vloge za Slovenijo brez pomena in pomeni nepotreben strošek." Vehovarjeva stališča so za tajnika stranke, katerega politika je koalicijsko pronatovska, malo nenavadna. Tajnik stranke naj bi namreč zastopal strankina stališča. Vendar pa Vehovarjev odgovor vseeno ni tako presenetljiv; že večkrat se je namreč aktivno vmešal v slovensko politiko in s svojimi stališči malce ponagajal Franciju Butu.

Kako je torej z ljubezenskim razmerjem med SLS in Natom? Slovenska lepotica je očitno do ušes zaljubljena v svetovnega Ramba, v borca za svobodni svet, katerega pa, razen napetih mišic in grozeče brzostrelke, ne pozna prav dosti. Res je sicer, da znotraj nje obstaja majhen dvom, a ta je tako nepomemben, da spada bolj pod rubriko zanimivosti kot pa pod realno strankino opozicijo, razen seveda če je vpliv neubogljivega tajnika večji, kot se zdi na prvi pogled. Zaljubljenost je celo takšna, da njen oče Ivan Oman o izbranem junaku raje ne govori. Bolj kot s privlačnim Natom pa ima SLS težave z njegovo modro sestro. Kmečki lobi znotraj stranke namreč vseskozi opozarja, da bo slovenski kmet v EU težko preživel in da naj se strankino vodstvo bolj odločno pogovarja z bruseljskimi pogajalci.