šport / Nič več prva poraženka

No, prispevek sem sprva seveda nameraval otvoriti s kako očitno šalo na rovaš tega, kako neprimerno teže je profil pisati, če nad teboj ves čas visi imaginarna grožnja tako impozantne desnice, a je dama, ko sva začela s kolegom Sarkićem v kasnejših štadijih pogovora nekaj duhovičiti o tem, s tako pristnim obupom zajavkala "Ooo, pa kaj me to vendar sprašujeta ...", da me je v trenutku minilo. Čeprav naše daleč najmogočnejše dekle vseh časov priznava, da se prva reakcija pripadnikov nežnejšega spola precej pogosto bere nekako v smislu "Joj, samo udari me ne!", ni projiciranje agresivnosti in avtomatičnega občutka ogroženosti v nekoga izključno zaradi njegove ekstremno masivne in v tej smeri do zadnje pičice spolirane zunanjosti nič manj kot primitivno in butasto. Tiste prave šampionke pač ne kvihtajo zato, da bi lahko potem zaradi tega kogarkoli kvalitetneje priheftale.