Naše sodelovanje v vojni

Prva konkretna poteza v zvezi z vojno v Iraku, ki jo je naredila Slovenija, je bilo odprtje zračnega prostora za humanitarne namene. Odločitev je vlada sprejela 27. marca, predsednik vlade Tone Rop pa je ob sprejemu odločitve o dovoljenju preletov za človekoljubne namene dejal, da je Slovenija ena zadnjih evropskih držav, ki je dovolila prelete tovornih letal, s katerimi Koalicija dobre volje v Irak tovori hrano, zdravila, higienske pripomočke ... V parlamentu so se pozneje pojavili dvomi o tem, ali bo z letali potovala zgolj humanitarna pomoč, ali bodo koalicijske sile tovorile tudi vojaško opremo ter kako bomo to preverjali. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa je dvomljivce prepričeval, da je treba imeti zaupanje v zaveznike. Če bi prišlo do kršitve dogovora, bi Slovenija seveda protestirala.

ZDA so slovenski zračni prostor za napad na Irak uporabile še pred samim dovoljenjem za njegovo uporabo v humanitarne namene. Že dan pred sprejetjem odobritve preletov je Uprava RS za civilno letalstvo zaznala kršitev zračnega prostora. V slovenski zračni prostor nad obalo so vstopila in nato izstopila štiri vojaška letala, ki so priletela iz smeri Zagreba. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za letala, ki so se vračala z misije v Iraku. Tja so odpeljala okoli 1000 padalcev 173. zračne brigade, ki je stacionirana v italijanskem Avianu. Padalci so odskočili na ozemlje, ki je pod nadzorom iraških Kurdov. Poleg padalcev so letala pripeljala še minomete in protitankovsko orožje ter oklepljene in oborožene humveeje. Italijanska opozicija je zaradi neposredne uporabe Aviana za napade na Irak protestirala, češ da gre za vpletenost Italije v vojno v Iraku in da je bila s tem kršena tudi njihova ustava. Slovenija zaradi kršitve zračnega prostora ni uradno protestirala. Po izjavah Uprave RS za civilno letalstvo takšne kršitve pač niso neobičajne. Kar se tiče kršitev dovoljenja za humanitarne lete, pa so nam na ministrstvu za obrambo pojasnili, da je za to pristojna uprava za civilno letalstvo. MORS jih mora zgolj obveščati, kdaj naj bi predvidoma v Sloveniji prišlo do preletov.

Kako si ZDA razlagajo dovoljenje za prelete letal s "pomočjo" iraškemu ljudstvu, je kmalu pokazal avstrijski primer. Že nekaj časa se je namigovalo, da naj bi Američani zlorabljali avstrijski zračni prostor tudi za prelete vojaških letal na poti iz Nemčije na Bližnji vzhod. Ker so Avstrijci svoj zračni prostor odprli zgolj "humanitarnim" letalom, so se ameriški letalci odločili zaobiti to odločitev nevtralne članice EU z zvijačo. Nevidni lovci F-117 so se prilepili skorajda ob bok tovornemu letalu (cisterni), tako da je bila na radarskem zaslonu vidna le ena pika. Vendar so Avstrijci v zrak poslali svoja nadzvočna letala, ki so posnela vojno povorko na avstrijskem nebu. Posledic ni bilo, kljub jasnim dokazom kršitve je bil ameriški odgovor lakoničen. Odkar obstajajo računalniški programi, kot je Photoshop, fotografije ne morejo biti upoštevane kot dokaz. Neuradno naj bi se kršitve avstrijskega zračnega prostora dogajale vsakodnevno. Avstrijski oblastniki tega ne obešajo na velik zvon, niti ne upajo ali nočejo ukrepati. Sporni preleti naj bi se prek Avstrije nadaljevali nad Madžarsko in z veliko verjetnostjo nad Slovenijo. V upravi za civilno letenje pravijo, da njihova oprema pri tovrstnih zvijačah ne zazna skritih letal. Boljšo radarsko opremo naj bi imela Slovenska vojska, toda po njihovem je za komentarje pristojna zgolj uprava za civilno letenje. Sicer pa je slovensko javnost glede kršitev že ob odobritvi preletov pomiril predsednik vlade Rop, ko je dejal, da je v skladu z ženevsko konvencijo država, ki vloži prošnjo, zavezana k temu, da konvencijo spoštuje. Pa čeprav ZDA ne spoštujejo številnih delov ženevske konvencije. Recimo tistega o prepovedi uporabe kasetnih bomb.

Dovoljenje za prelete letal s človekoljubno pomočjo pa ni edina stvar, ki jo namerava ponuditi slovenska vlada. Ena od točk četrtkove seje vlade je bila tudi pomoč povojnemu Iraku in v kakšni obliki jo ponuditi. Med možnimi oblikami humanitarne pomoči Slovenije je bilo omenjeno sodelovanje z Unicefom, Rdečim križem in Centrom za razminiranje (ITF) ter aktivnosti za psihosocialno pomoč v vojni prizadetim otrokom. Izdelava konkretnih predlogov je bila naložena ministrstvu za zunanje zadeve. Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) je bil ustanovljen kot skupni projekt ameriške in slovenske vlade. Direktor ITF Jernej Cimperšek pa nam je zatrdil, da slovenski deminerji v Iraku skoraj zagotovo ne bodo sodelovali. Slovenija bo tja morda poslala le nekaj strokovnjakov za svetovanje in izobraževanje. ITF sicer v glavnem deluje pri razminiranju Balkana, kjer največkrat sodelujejo deminerji iz BiH. Min naj bi bilo v Iraku okoli 10 milijonov, največji problem pa naj bi pomenili ostanki streliva in kasetnih bomb, podobno kot po intervenciji ZDA na Kosovu.