financiranje strank / Kaj je Dragonja priznal?

Prejšnjo sredo se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo sojenje predsedniku Lekove uprave Metodu Dragonji. Obtožnica ga bremeni, da je konec leta 1992 kot generalni direktor zlorabil svoj položaj ter Slovenski ljudski stranki in tedanji predsednici Lekovega sindikata Metki Karner Lukač nezakonito pridobil 3,7 milijona tolarjev premoženjske koristi.

Mladina, ki je afero razkrila, je 17. marca 1998 poročala, da je šlo za nakazilo v vrednosti 55.000 nemških mark. In zakaj naj bi Dragonja Ljudski stranki, ki jo je takrat vodil legendarni Marjan Podobnik, nakazoval ta sredstva?

Zgodba naj bi se začela v začetku oktobra 1998, ko je pomembni SLS-ov politik Janez Lukač oznanil, da gre v politiko tudi njegova žena Metka Karner Lukač. Navzoči na sestanku naj bi se ob tem zgolj nasmehnili, saj Karner-Lukačeva v stranki ni bila ravno priljubljena. Lukač pa je svojo idejo utemeljil z dejstvom, da je žena zaposlena v Leku kot sindikalistka in da bo pravzaprav Lekova zastopnica v parlamentu. Marjan Podobnik je idejo kmalu sprejel za svojo in ob tem poudarjal, da bo Lek tudi zaradi tega postal eden izmed najpomembnejših finančnih virov SLS v predvolilni kampanji. Čeprav Lek ni bil edini finančni vir Ljudske stranke, so se člani volilnega štaba že v naslednjih dneh odpravili na pogovore v pisarno Metoda Dragonje, direktorja slovenskega farmacevtskega giganta. Ta je v pogajanjih tudi zastopal Lekove interese, medtem ko je pogajanja za SLS vodil kar sam Marjan Podobnik. Pogovori so potekali zelo konkretno. Podobnik je zagotavljal, da prihodnje slovenske vlade ne bo mogoče sestaviti brez Ljudske stranke. Dragonji je povedal tudi, da ima v stranki kadre, ki lahko vodijo državo, in da je Lekov cilj verjetno velik razvoj in razcvet, tega pa bi bilo povsem preprosto doseči, če bo v vladi SLS. Predsednik SLS Podobnik je Dragonji obljubljal, da bo tržni delež, ki so ga do leta 1991 imela jugoslovanska farmacevtska podjetja, lahko nadomestil z Lekovimi izdelki. S tem naj ne bi bilo težav, saj bi se vse izpeljalo s pomočjo SLS in Marjana Podobnika. Dragonja je bil na sestanku povabljen v Ljudsko stranko, vendar je povabilo (po nekajdnevnem premisleku) zavrnil. Vseeno sta se dogovorila, da bo Lek financiral Slovensko ljudsko stranko. Kljub temu da nekateri zdaj trdijo, da je šlo za povsem legalno transakcijo, pa je jasno, da nekaj ni bilo v redu. Lek denarja namreč ni nakazoval direktno na račun Ljudske stranke. In začuda tudi ne na račun podjetja Magenta, ki je vodilo strankino predvolilno kampanjo. Lek je denar nakazoval na račun podjetja Herties, d. o. o., ki je bilo sicer v lasti istih oseb kot podjetje Magenta. Iz Leka sta 27. oktobra 1992 na račun Hertiesa odšli dve nakazili: eno v vrednosti 630.000 tolarjev in drugo v vrednosti 2,520.000 tolarjev. Denar naj bi bil namenjen zasnovi in scenariju TV-oglasa, vendar o tem v Lekovi marketinški službi niso imeli pojma, konec koncev pa to niti ni pomembno, saj oglas ni bil nikoli naročen, ne narejen, ne predvajan ...

Na omenjenem sestanku so se dogovorili tudi, kaj bo Ljudska stranka naredila v zameno za denarno pomoč. Dragonji so ponudili Metko Karner Lukač. Žena Janeza Lukača je bila v tistem času članica Ljudske stranke in Lekova sindikalistka, zaposlena pa je bila kot veterinarka. Dogovor je določal, da Podobnik Karnerjevo uvrsti na nacionalno listo, s katere bi se preprosto in neposredno brez vpliva volilcev zavihtela v parlament. Obstaja sicer še druga različica dogodkov, ki pa prve ne izključuje. Dragonjo je Karnerjeva zelo motila. Menda je zaradi nje prišlo v podjetju do marsikaterega spora, zato se je je Dragonja želel znebiti. Metka Karner Lukač je prišla v parlament, čeprav je na volitvah zbrala le 2,02 odstotka glasov. Če njene udeležbe ne bi posebej podprla tako direktor Leka kot tudi predsedstvo stranke, ji s takšnim rezultatom nikakor ne bi uspelo priti v parlament. Denar, ki ga je Lek nakazal, pa je šel za potrebe predvolilnega boja SLS.

Pozneje je zaradi člankov, ki so bili objavljeni v Mladini, Marjan Podobnik tožil naše uredništvo, vendar pa se zdi pomembno tudi, da je na podlagi Mladininih tekstov začela preiskavo policija in zgodba je zdaj na sodišču. Zanimivo je, da je Marjan Podobnik lahko začel svoje, sicer jalove napade na Mladino na sodišču že po enem mesecu, obtožnica zoper Dragonjo pa je čakala na začetek sojenja več kot pet let. Nerodno, kajne? Proces bi lahko začeli veliko hitreje.

Že 16. maja 1998, torej dva meseca po objavi virmanov, ki so dokazovali Lekovo financiranje SLS, je v Delu izšel članek Grege Repovža, ki je govoril o tem, da je direktor Leka kriminalistom napisal posebno pismo, v katerem jim je natančno razložil okoliščine, v katerih je podjetje, ki ga je vodil leta 1992, posredno sponzoriralo volilno kampanjo SLS. Sam Metod Dragonja je v izjavi za Delo povedal, da v pismu ni napisal dosti več, kot je javnosti že znano, osvetlil pa je kontekst tedanjih dogodkov. Izjavil je, da je pismo kriminalistom občutljive narave, saj je želel zaščititi interese podjetja, ki ga je vodil. Menda je kriminalistom priznal, da je financiral Ljudsko stranko samo zato, da bi se znebil Karner-Lukačeve. Že naslednji teden je Dragonja v odgovoru (na svojo izjavo) zadeve podrobneje pojasnil in delno tudi demantiral. Po eni strani je znova zanikal, da je vedel za financiranje, po drugi strani pa je priznal, da "je bilo v interesu Leka, da kandidatura Metke Karner Lukač za poslanko državnega zbora uspe, zato je bil sponzorski prispevek odobren".

Zmeda na sodišču

Na sojenju, ki se je začelo prejšnji teden, je Dragonja priznal nakazilo za predvolilno kampanjo Metke Karner Lukač. Vendar ga boli, da gre pri sojenju v bistvu za političen proces. Njegov zagovornik Emil Zakonjšek pa trdi, da je ravno del obtožnice, ki Dragonji očita nakazilo Karnerjevi, že absolutno zastaral. Dragonja pravi, da je šlo manjše nakazilo lastniku Hertiesa, Milošu Čiriču, za opravljeno svetovalno delo pri sindikatu Leka. Tožilka Dragonji očita še en sporni znesek, gre za 628.376,50 tolarjev, ki naj bi prav tako šli za predvolilno kampanjo Karnerjeve. Dragonja odgovarja, da je bil ta znesek zgolj honorar za njeno delo pri privatizaciji Leka. Karnerjeva je na sodišču priznala, da je zadnji znesek res dobila, a tudi ona vztraja, da gre zgolj za honorar za opravljeno delo. Zanimivo je, da je Karnerjeva dobivala tako visoke honorarne zneske za delo, ki bi ga že tako morala opravljati v službenem času in za katero je dobivala plačo. Marjan Podobnik je zanikal, da bi se kadarkoli sestal z Dragonjo, pravi, da ne ve ničesar.

V poplavi različnih in nasprotujočih si izjav ni jasno, zakaj Dragonja ve, da je šlo 2,520.000 tolarjev za predvolilno kampanjo Karnerjeve, ona pa tega ne ve. In kako to, da Miloš Čirič, ki je denar dobil od Leka na račun Hertiesa, ne ve, zakaj je dobil 2,520.000 tolarjev. In zakaj zanika, da je dobil tudi 630.000 tolarjev, ki so bili nakazani istega dne. Morda bi bilo zanimivo izvedeti tudi, kako to, da je Dragonja še pred časom trdil, da je šel denar za oglasne spote, zdaj pa se mu zdi, da je šel za Metko Karner Lukač.