gospodarstvo / Krizni program

Maja bo jasno, na kako odprta ušesa so v vladi in na ministrstvih naletela več kot resna opozorila finančnega ministra dr. Dušana Mramorja o tem, da je slovenski makroekonomski položaj izjemno resen in da neuresničevanje protiinflacijskega in varčevalnega programa lahko povzroči pravi pretres. Kaj pa o delu nove vlade menijo predsedniki uprav gospodarskih paradnih konjev?

Direktor Petrola Janez Lotrič: "Negativno sta nas presenetili spremembi modela oblikovanja cen naftnih derivatov: prva zato, ker je odpravila prosto oblikovanje cen dizelskega goriva in kurilnega olja, čeprav za to ni bilo nikakršne potrebe. Druga pa zato, ker je vlada model spremenila sredi obračunskega obdobja, kar podjetjem onemogoča hitro prilaganje svetovnim cenovnim razmeram, saj imamo posamezne posle zaključene za mesec ali več vnaprej." Podobno opozarja direktor Istrabenza Igor Bavčar: "Iraška vojna ima zaradi napačno ocenjenih pričakovanih efektov na področju gibanja cen naftnih produktov prek sprejetja dodatne uredbe vlade pri določanju cen derivatov negativen vpliv na poslovanje naftnih podjetij skupine Istrabenz. V mednarodnih razmerah trgovanja z naftnimi produkti in izvajanju ustreznega risk managementa nikoli niso bile izvedene takšne poteze pri določanju osnove, na katero naj bi se izvajal hedging (za nazaj!), torej zaščita proti tveganju bodočih cenovnih fluktuacij, in bi se hkrati še upoštevala eliminacija petih najvišjih kotacij in petih najnižjih kotacij, kot so to storili sestavljalci uredbe. Njeni kreatorji očitno nimajo zadostnega stika z realnimi dogajanji in ustaljeno prakso uporabe izvedenih instrumentov na svetovnem trgu naftnih produktov in jim ni znano operativno izvajanje risk managementa v mednarodnih naftnih družbah," pravi Bavčar in opozarja, da bi, preden je bil razvit ta predlog, morali upoštevati, da je bilo tveganje vojne že zdavnaj vključeno v cene nafte in njenih produktov, začetek vojne pa je bistveno zmanjšal negotovost, kar nakazujejo cene za aprilske in majske dobave." Revoz pa je najbolj prizadela upočasnitev drsenja tolarja. Njegov direktor Michel Bouton pojasnjuje: "Za Revoz, ki je največji slovenski izvoznik, je bila odločitev vlade oziroma ukrep Banke Slovenije za upočasnitev drsenja tolarja zaradi zniževanja inflacije negativen, saj otežuje naš konkurenčen položaj na tujih trgih. Močan tolar ob visoki inflaciji tako na letni ravni poje skorajda celotno produktivnost, ki jo ustvari Revoz."

Direktor Krke Miloš Kovačič delo vlade in pristojnih ministrstev ocenjuje pozitivno, predvsem pri odpiranju ekonomsko-diplomatskih predstavništev, vzpostavljanju stikov z gospodarskimi partnerji in na področju oskrbe z generičnimi zdravili. Tudi po mnenju direktorja Luke Koper Bruna Koreliča je bila vlada uspešna, saj je izpeljala za Slovenijo dva zelo pomembna referenduma in se lotila urejanja najbolj žgočih gospodarskih in javnofinančnih problemov. Da nova vlada ni delala večjih napak, meni direktor Merkurja Bine Kordež.

Veličastnih sedem smo vprašali tudi o vplivu splošno slabih svetovnih razmer in iraške krize. "Krka ustvari prek 90 % prihodkov s prodajo zdravil. Zadnji dogodki so ugodno vplivali na naše podjetje, saj so povzročili povečanje strateških zalog zdravil v posameznih državah, kar je vplivalo tudi na večja naročila," je povedal Miloš Kovačič. Slabše izkušnje imajo ostali. V Petrolu so najbolj občutili povečanje cen nafte in njenih derivatov na svetovnem trgu, saj je poraba derivatov tesno povezana z razcvetom ali recesijo. "Za Geoplin velja, da je večmesečna predvojna kriza povzročila pomembno zvišanje nabavne in posledično tudi prodajne cene zemeljskega plina v letu 2003," pravi direktor Janez Možina in dodaja, da pomembno upadanje industrijske proizvodnje povzroči tudi zmanjšanje prodaje zemeljskega plina. "Svetovna makroekonomska dogajanja in zmanjšanje vrednosti dolarja v primerjavi z evrom kljub povečanemu obsegu dela pomembno vplivajo na zmanjšanje prihodkov Luke Koper," opozarja Bruno Korelič. Zaskrbljeni so tudi v Revozu. "Kljub temu da je avtomobilsko tržišče v Evropi upadlo že lani, sta tako Renault kot Revoz ustvarila dobre rezultate. Vendar pa rezultati prvih letošnjih mesecev kažejo, da bodo vplivi na konjunkturo negativni," je pesimističen Michel Bouton. In Merkur? "Za zdaj nizke potrošnje in zastoja gospodarske rasti pri prodaji podjetjem ne čutimo (verjetno bo v industriji prišla z zamikom, gradbeništvo, kot drugi najpomembnejši segment kupcev pri nas, pa ima predvsem po zaslugi gradnje cest veliko dela)," pravi Bine Kordež. Skrbi jih v Preventu, ki je pretežno izvoznik. "Proizvodnja avtomobilov v Evropi, ki je naš glavni trg, se je precej zmanjšala, s tem pa tudi obseg naročil avtomobilskih sestavnih delov. Ker želijo vsi dobavitelji zaposliti presežek svojih kapacitet, je nastal izjemno oster konkurenčni boj na trgu in posledično drastično znižanje cen," pravi direktor Jože Kozmus.

Direktorje smo tudi vprašali, kateri problemi so v zdaj v luči gospodarstva najbolj žgoči in ali podpirajo ukrepe za sanacijo krize. Večina jih omenja predvsem nizko gospodarsko rast, ki bi jo morali nujno spodbuditi, previsoko inflacijo, visok proračunski primanjkljaj, nizko osebno in previsoko ter nepregledno javno porabo. "Kateri ukrepi in kako nas bodo prizadeli, bomo lahko ocenili šele, ko bodo sprejeti, kot tudi to, ali gre za konsistentne ali parcialne ukrepe," pravi Lotrič. Kordež opozarja, da bi se preveliko zmanjševanje investicij državnega sektorja lahko dodatno izrazilo v manjši celotni potrošnji in da bi bilo v času recesije smiselno predvsem pospešiti porabo, pri potrošnikih tudi z zniževanjem obrestnih mer, pri podjetjih z olajšavami na investicije. "V takšnih razmerah zagovarjam prej kakšen odstotek večji deficit kot preveliko zmanjševanje naložb," pravi direktor Merkurja. Po mnenju Kovačiča je v Sloveniji težava tudi s financiranjem zdravstva in v prevelikem uvozu zdravil per capita, saj država ni zaščitila slovenske farmacevtske industrije, tako kot druge države v tranziciji. Za Krko, ki 80 % izvozi, je pomembno predvsem, kako bodo ukrepi vplivali na zagotavljanje ustreznih razmer za nastopanje na tujih trgih, Kovačič pa še opozarja, da je treba zaustaviti rast plač. Na razkorak med gibanjem tečaja in domačo inflacijo, ki pomeni problem vsem izvoznikom, opozarja Jože Kozmus, prav tako na nujno zmanjšanje domače inflacije. Zato podpira varčevalne ukrepe pri javni in splošni porabi, naložbe pa bi po njegovem morali krčiti izjemno preudarno. Za Revoz kot največjega slovenskega izvoznika in uvoznika je posebej pomembno gibanje inflacije oziroma tečaja tolarja, ukrepe vlade pa v večini podpirajo, tako kot tudi direktor Istrabenza, in sicer tiste, povezane z deindeksacijo plač in protiinflacijskim programom. Prilagajanje trošarin je po Bavčarjevem mnenju neustrezno, kot stalen in tudi v bodoče aktualen problem pa omenja pokojninsko politiko. In Luka Koper? "Ker 82 % prihodkov ustvarimo na tujem trgu, od tega pretežno na dolarskem področju, in so celotni vhodni stroški podvrženi domači inflaciji, so za nas pomembni zmanjšanje inflacije, dezindeksacija in stabilnost valutnih razmerij. Ukrepe podpiram, če ne bodo zmanjšali gospodarske rasti," pravi Korelič.