popis prebivalstva / Številke o najbližjem bogu

"In zato vas danes pozivam vse, kot je angel pozval svete žene: Ne bojte se! Ne bojte se nikogar!" Bila je nedelja, konec lanskega marca, in nadškof Rode je na protipotresni pobožnosti nagovoril zbrane vernike. "Tako v svojem zasebnem življenju kot v javnosti, med svojimi prijatelji, na delovnem mestu, kjerkoli, priznajte, da ste kristjani". Dan po pridigi se je v Sloveniji začelo preštevanje ljudi. "In najprej, te dni, ko bo popis prebivalstva in vas bodo vprašali tudi po veroizpovedi - kar lepo recite: rimskokatoliške veroizpovedi." Potem je govoril o hlapcih in o ponosnih, samozavestnih in pokončnih kristjanih. Nekaj tednov pozneje je bil slovenski metropolit malo manj samozavesten. V intervjuju za Večer je tako med drugim dejal, da si v tem trenutku ne predstavlja, "ali bo odstotek tistih, ki so se izjasnili za katoličane, manjši, večji ali enak kot leta 1991. Preprosto počakajmo na rezultate, ki jih bo dal popis, s to rezervo pač, da se mi zdi, da je bil tokratni manj pošten kot leta 1991 - zaradi politizacije in ideologizacije". Kar pomeni, da je Rode že takrat malo podvomil, da bo rezultat popisa prebivalstva, vsaj kar se tiče veroizpovedi, za RKC tako dober kot leta 1991. "Zdi se mi, da bo pri vsem skupaj še najbolj realno pokazal na nazadovanje, degradacijo demokracije. Danes je manj svobode izražanja, manj resnične demokracije, kot je je bilo ob zadnjem popisu prebivalstva leta 1991."

Minilo je slabo leto dni in statistični urad je sklical tiskovno konferenco. Zadržana Rodetova bojazen se je uresničila. V množici podatkov - med njimi se je znašla tudi malce žaljiva interpretacija povečanja števila prebivalcev, ki ni posledica pozitivnega naravnega prirasta, tukajšnji staroselci pač ne slovimo po širokih družinah, pač pa preseljevanja iz južne tujine in legalizacija prebivanja državljanov nekdanje SFRJ - so bili še posebno zanimivi odgovori na vprašanje o veroizpovedi. Katoliški veroizpovedi je tako pripadalo 57,8 % prebivalstva, islamski 2,4 %, pravoslavni 2,3 %, evangeličanski 0,8 % itd. Na to vprašanje, o njem je pred popisom razpravljalo tudi ustavno sodišče, ni hotelo odgovoriti 15,7 % vprašanih. Številke pa postanejo zanimive, če jih primerjamo s tistimi iz leta 1991. Takrat je bilo katolikov plebiscitarnih 71,6 %, delež pripadnikov evangeličanske in pravoslavne skupnosti ni bil bistveno drugačen, deleža ateistov in muslimanov pa sta bila bistveno manjša. Po rezultatih letošnjega popisa se je torej delež katolikov zmanjšal za kakšno petino, delež pripadnikov islamske skupnosti pa je narasel za slabi dve tretjini.

Upad katolikov, povečanje števila privržencev drugih verskih skupnosti in splošna sekularizacija družbe so seveda pričakovani statistični rezultati - podobno je tudi v drugih zahodnih družbah - so pa bile zato prve reakcije dominantne verske skupnosti malo zadržane. Ivan Štuhec je tako izjavil, da rezultat ni presenečenje in da je popis razkril število "zvestih kristjanov", torej tistih, ki vedo, zakaj so katoličani. "In vendar, kaj vse je vplivalo na to, da se dobrih 15 % ljudi ni hotelo opredeliti? Gotovo tudi dogodki ob popisovanju. Problematiziralo se je vprašanje o veroizpovedi, izbira je bila nato svobodna. Predpostavljamo lahko, da se nekateri niso hoteli opredelil iz jeze na državo in popisovalce." Štuhec je potem samokritično dodal, da je za manjše število privržencev morda kriva tudi sama RKC. Sinodalni tajnik je imel tukaj prav samo deloma, morda je res, da je za padec katolikov kriva sedanja politična dejavnost RKC, ki je v marsičem predkoncilskega duha, usmerjena v krepitev družbene moči in zasedanje mest v institucijah države, vendar pa bi imela RKC kljub morebitnim drugačnim političnim odločitvam vseeno vedno manj poslušnih privržencev. Že v plenarnem dokumentu Izberi življenje so predstavniki RKC namreč ugotovili, da v sedanji družbi obstaja "paradoks", na eni strani namreč upada tradicionalna vernost, vezana na institucije ter na njen dogmatski in pravni red, po drugi strani pa se krepi zanimanje za duhovnost in druge oblike religioznosti. Za upad števila katolikov so torej poleg cerkvenih jastrebov krive tudi značilnosti sedanje družbe. "Eden izmed dejavnikov upada je povezan s postmoderno zgodbo oz. njenim nadaljevanjem: spogledovanje (ali kaj več) znatnega dela formalnih katolikov z novodobniško (para)religijsko ponudbo," pojasnjuje Marjan Smrke, sociolog religije. Za porast števila pripadnikov islama pa je krivo seveda nekaj drugega. "Poglavitni vzrok je revitalizacija religioznosti v BiH in širše zaradi vojne. V času vojne so islamske strukture tudi v Sloveniji predstavljale pomembno oporo zlasti Bošnjakom. Pomemben dejavnik je tudi konec jugoslovanstva kot identitete."

A najbolj zabavna stvar ob statističnih številkah o najbližjem bogu, ki jih je nekoč politično izkoriščala ravno RKC, je preprosto dejstvo, da veroizpovedno vprašanje nikakor ne pokaže pravega deleža "vernikov". Pravzaprav je ravno nasprotno, takšne številke velikokrat zavajajo. Dejstvo, da nekdo pripada neki veroizpovedi, še ne pomeni, da veruje na njen način. Veliko ljudi namreč veruje, a ne pripada, veliko pa jih pripada, a ne veruje. "To je sporno tudi z vidika te ali one (tudi katoliške) teologije, saj se človek ne šteje za vernega po krstu, ampak po verovanju - zlasti v vstajenje in podobne postavke." Pravi delež pravovernih vernikov, pa naj bodo s te ali z one strani religiozne palice, se da namreč ugotoviti zgolj s podrobnimi raziskavami, ki vsebujejo veliko t. i. vernostnih spremenljivk. Popisna vprašanja pa gotovo niso takšna.

Kaj so torej razkrili rezultati lanskega popisa? Nič pretresljivega, delež tradicionalnih vernikov se je zmanjšal, povečal se je delež pripadnikov "drugih" verskih skupnosti in hkrati se je povečal delež ljudi, ki ali o svoji verski pripadnosti nočejo govoriti ali pa preprosto ne verujejo. Zbrane številke pa so opozorile na nekaj drugega, popisni rezultati so pri vprašanju o veroizpovedi zgolj in samo posplošene informacije, ki so lahko le orientacija, še zdaleč pa ne realna ugotovitev. Recimo takšna, ki bi bila v pomoč politični argumentaciji tega ali onega oltarja. Po mnenju Marjana Smrketa so podatki o katoličanih, če naj bi to pomenil delež (cerkveno) vernih katoličanov, še vedno previsoki. "Ta obstaja tako velik kot v začetku 90. let, torej 20-25 % Slovencev".