verska vzgoja / Zvesti Bogu in domovini

Brez nadaljnjega je treba na skladnost z dobrohotnimi napotki božje postave paziti pri prav vsakem izmed neštetih možnih človeških početij, vendar obstajajo tudi poklici, kjer potrebuje posameznik pri tem še vse dodatne opore in spodbude, kar jih lahko dobi. Med take sodijo tudi vsi poklici, ki združujejo orožje, uniformo in državno plačo, in slovenskemu vojaku ter policistu bo pri kosanju z vsemi pastmi in dilemami svojega delovnega vsakdana odsihmal precej lažje, saj je Škofovska konferenca prek Vojaškega vikariata prav ta mesec izdala publikacijo z naslovom Gospod je moja moč, ki je prvi katoliški molitvenik za vojaka in policista na slovenskih tleh.

Star pregovor pravi, da naj se tisti, ki ne zna moliti, poda na morje, kar pomeni, da nas velika večina zares goreče moli samo takrat, ko se kar naenkrat znajdemo v določeni nevarnosti in potrebujemo od nebeškega Očeta kako velikansko uslugo. Čeprav je seveda tudi to povsem legitimna vrsta molitve, tako na dolgi rok vseeno ne more iti, saj gre za natanko isti princip, kot ko določenega prijatelja povabimo na pivo izključno takrat, ko ga iz tega ali onega razloga potrebujemo. Molitev pomeni v prvi vrsti pogovor z Bogom, ki je naš največji prijatelj, s prijatelji pa se ne pogovarjamo samo o svojem jadu in bedi, temveč z njimi delimo tudi navdušenje ter radost nad življenjem, pravzaprav vse, kar nam trenutno leži na duši, pa naj to izvira iz dobrega ali zla. Kot so v uvodu zapisali urejevalci tega priročnega malega katekizma za uniformirano rabo: namen molitev ni, da bi spremenili Boga in naše načrte z nami, saj so ti vedno dobri. Molimo zato, da bi te načrte bolje spoznali in spremenili sami sebe, da bi torej lahko postali tisti veliki in dobri človek, v katerega verjame Bog sam.

Našim vojakom in policistom, ki so v svojem večnem žrtvovanju za sodržavljana že po definiciji nekoliko boljši ljudje od nas navadnih, bo to po novem še toliko lažje, saj bodo imeli lahko svojim tipičnim situacijam prilagojena zelo neposredna napotila in formulacije za kramljanje z zavetnikom v nebesih vedno na dosegu žuljave roke. Gospod je moja moč ne zaobsega samo skupka osnovnih credov in razodetij (sedem zakramentov, deset zapovedi, šest resnic o Bogu, sedem darov Svetega Duha ...), temveč tudi posebne molitve za posamezno uniformo s krovnim grbom mlade slovenske demokracije. Slovenski policist bo lahko tako, preden bo z brco raztreščil vrata zlikovčeve jazbine, navzgor usmeril naslednje besede: "Gospod, zaupal si mi pomembno poslanstvo: varoval naj bi nemočne in šibke ter si prizadeval za pravične medsebojne odnose. Pomagaj mi, da bom skupaj s svojimi sodelavci to opravljal pošteno, da bo tudi zaradi mojega dela v domovini človekovo dostojanstvo vse bolj spoštovano in človekove pravice vse bolj uveljavljene. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen!"

Naš soldat bo med plazenjem po minskem polju za dobrobit očetnjave ponavljal: "Gospod, vojak sem, postavljen v bran svoje domovine, v bran nedolžnih in nemočnih, v bran pravičnosti in miru. Rad imam svoj dom, svojo deželo, svojo domovino in svojo državo. Naj svoje poslanstvo vršim pošteno in odgovorno; naj zavzeto izpolnim zaupane mi naloge. Blagoslovi našo domovino, našo državo, vse prebivalce Slovenije in vse, ki vodijo našo skupnost. Naj kot vojak vedno ostanem zvest tebi in domovini." Podalpskega mornarja bodo med kobacanjem v tisti naš gumijasti čoln v višjih sferah zastopale tele misli: "Gospod, varuj me na morju in na kopnem. Varuj našo ladjo in vse, ki plujejo na njej. Ko bom v nevarnosti, naj bo tvoja moč moje upanje. Naj čutim tvojo navzočnost, ko bom osamljen. Ohrani mojo družino in moje prijatelje vedno v svoji milosti, da se bomo skupaj veselili ob moji vrnitvi. Amen!"

Poleg teh splošnih so na voljo tudi konkretne molitve za svojo družino (ki jo ima uniformiranec tako zelo rad, čeprav ji to premalokrat pove in pokaže), za vojaške in policijske kaplane ter za vse tiste, ki si prizadevajo za mir.

Priporočljivo je, da soldat nebeškemu Očetu vsako jutro izroči vse trenutke nastajajočega dne (dasiravno mu je obenem dovoljeno izraziti upanje, da mu bo vendarle uspelo za nekaj trenutkov uiti vsakdanjemu vrvežu in da bo zvečer za celotni dan lahko vzkliknil: Gospod, splačalo se je!), za lahko noč pa naj se kot odprta knjiga, ki jo lahko Gospod bere celo bolje kot on sam, zahvali za vse lepe stvari, ki jih je čez dan lahko naredil. Kadar si kanalje ne bodo hotele kar same natakniti lisic na roke, bodo policisti lahko izrekli molitev vztrajnosti ali pa: "Gospod, nevarnost pleše okoli mene in tesno mi je. Pomagaj mi utrditi prepričanje, da moram tem bolj odpreti srce za luč od zgoraj, čim temnejše je okoli mene." Na voljo so obrazci za negotovost, za jezo ("Jeza je znamenje, da nisem dovolj potrpežljiv, sprejemajoč, širok, predvsem pa je to znamenje sebičnosti, ker drugi nočejo delati ali biti taki, kot si želim ..."), obup oziroma depresijo, za samomorilce in celo za tiste trenutke, ko v srcu drugače neomajni plamen vere nevarno zatrepeta: "Gospod, pogosto mislim, da te sploh ni. Ali res ne obstajaš?! Gospod, v tem trenutku nevere te prosim za drobceno zrno vere, tako majhno zrno kot je gorčično zrno. Obrni se k meni, Gospod, ko te iščem. Gospod, včasih verujem, pomagaj mi v trenutkih nevere. Amen!"

Za domovino

Po teh molitvah lahko v osrednjem delu knjižice zasledimo izjemno natančen protokol za tako pester nabor z bogoslužjem povezanih postopkov, kot so krst (vključno s krstom v sili, ko si želi biti krščen umirajoči, pa ni v bližini nobenega duhovnika), birma, spoved, poroka, bolniško maziljenje, pogreb in najrazličnejši blagoslovi. Slednjim je bilo v sklopu publikacije odmerjeno celo poglavje, tako da bo moč po novem učinkoviteje blagoslavljati zares pisano paleto objektov, od betonskih temeljev za novorasle vojaško-policijske stavbe prek blagoslova posameznih uniform in državnih simbolov do blagoslavljanja domače hlevske živine, čeprav osebno nisem znal razvozlati, kje točno so avtorji zbornika našli povezavo z našimi vrlimi fanti v plavem in zamaskiranem. Blagoslavljati je priporočljivo tudi službena vozila, da uporabniki z vožnjo ne bodo v nevarnost spravljali ne sebe ne drugih, pa recimo rešilni avto in kakšno letalo, ki naj bo po božjem navdihu sestavljeno z umetniško nadarjenostjo njegovih lastnih otrok. Na strani 197 dobijo svoj obrazec za blagoslavljanje tudi žičnice, da bodo njihovi potniki lahko čim varneje spremljali Gospodove čudovite gore, stran za tem pa velja poseben blagoslov telekomunikacijskim sredstvom, ki so sama na sebi sicer dosežek tehnike in znajo neznansko prispevati k našemu duhovnemu razvoju, vendar je treba pri tem moliti za modrost, da bi jih znali uporabljati v lastno korist, saj so nam lahko ob nepravilnem pristopu tudi v hudo škodo.

Na zadnjem mestu je naveden še postopek za blagoslovitev športnih objektov in opreme, tako da bodo lahko policisti po novem igrali toliko varnejšo odbojko, knjižica pa se konča s podrobnejšim opisom vseh postaj križevega pota, nekaj najosnovnejšimi litanijami in pesmarico posebej lepih verskih pesmi, ki bodo lahko uslužbence ministrstva za notranje zadeve bodrile recimo med dolgo nočno izmeno, medtem ko bo na samotnem nočnem križišču s pištolo za merjenje hitrosti čakal na naslednjega šnopsnjenega vratolomca. Avtorju pričujočega besedila se je med vsemi molitvami v srce daleč najizraziteje usedla Molitev za domovino, ki Odrešenika prosi za naklonjenost do našega malega raja in do vseh, ki skrbijo, da nam je v njem lepo: "Vodi predsednika države, da se bo vedno prav odločal, in tudi druge državnike in politike, da bo naša dežela postala po svetu znana po pravičnosti do vseh ljudi." Mislim, da bi morali policistom in vojakom pri teh čudovitih besedah vsako jutro in vsak zvečer goreče pritegniti prav vsi izmed nas.

Z Gospodom naprej!

Do konkretne ideje za nastanek molitvenika je prišlo, ko se je eden izmed njegovih štirih avtorjev, vojaški vikar Jože Plut, mudil v bazi pri sarajevskem letališču, kjer so nastanjeni tudi pripadniki naših mirovnih sil. Dr. Plut je v tamkajšnji vojaški kapeli poleg svetih pisem v maskirnih barvah naletel tudi na tolikšno število vojaških molitvenikov v številnih svetovnih jezikih (tudi v takih, ki jih ni govoril nihče izmed rezidenčnih vojakov, tako za vsak primer), da se mu je zdelo nujno ustvariti tudi tovrstno publikacijo za slovensko rabo, saj niso slovenski vojaki vredni prav nič manj kot njihovi tuji kolegi in si zaslužijo natanko iste standarde duhovne oskrbe, pravzaprav jim je treba glede na pomanjkanje dolge tradicije lastne slovenske vojske v teh še vedno formativnih letih še toliko bolj pomagati. Molitvenik je nastajal dobro leto, pri pisanju pa so se avtorji zgledovali pri tujih primerkih. Iz njih so prenesli večji del verske vsebine, posebno pozornost pa so namenili sklopu osebnih uniformirančevih molitev, ki jih v knjižici najdemo kot priložnostne: tu so se avtorji opirali predvsem na lastne izkušnje, saj so šli tudi sami skozi celotno vojaško usposabljanje in torej razumejo situacije, v kakršnih se lahko vsak dan znajdejo bojni škornji.

V primerjavi s tujimi člani družine vojaških molitvenikov je slovenski sicer nekoliko tanjši, a ima obenem več strani, to pa zato, ker je tiskan na kvalitetnejšem papirju, ki je tanjši in močnejši. To dejstvo ne bo slovenskega davkoplačevalca stalo niti tolarja, saj je projekt v celoti financirala Škofovska konferenca; brez njene pomoči bi na tovrstno publikacijo verjetno čakali še lep čas, v tem obdobju tako silnih varčevalnih ukrepov pa sploh. Natisnjenih je bilo 5000 izvodov, vendar obstaja izrazita bojazen, da bo zaloga vse prehitro pošla, saj klici in maili s prošnjami kar dežujejo. "Veliko ljudem pomaga, če imajo vedno pri sebi sredstvo, ki jim je v pomoč pri izražanju," pravi dr. Plut. "Nekateri sicer brez težav molijo brez, drugim pa pride tovrstni vir osnovnih obrazcev še kako prav. Namesto da bi opravljali in preklinjali šefe, bodo imeli zdaj vojaki možnost to isto energijo obrnili na dobro, se umakniti nekam na samo in se pogovoriti z Bogom." Nasploh se mu zdi molitvenik jasno znamenje, da je Slovenija demokratična država in da je Slovenska vojska vojska demokratične države.

Knjižica je tanka samo na prvi pogled, saj leži velik del potenciala njene uporabnosti v kompaktnosti samega dizajna, kar pomeni, da je 314 drobnih strani konkretnih molitev in ostalih evharističnih navodil stisnjenih v format, ki po eni strani vsebinsko pokrije veliko večino osnovnih verskih potreb na terenu in ga je obenem še vedno mogoče stisniti v kak malce večji žep vsakdanje bojne opreme, ki je bila s tem dodatkom deležna izjemne okrepitve: čeprav vsekakor ne bi šlo odrekati svojega pomena pendreku ali neprebojnemu jopiču, bodo tisti slovenski policisti in vojaki, ki si to želijo, po novem odeti tudi v božjo bojno opremo - stali bodo okoli ledij prepasani z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija, na glavi bodo nosili čelado odrešenja, vse ognjene puščice hudega pa jim bo več kot učinkovito pogasil ščit vere.