politika / Bitka za Bruselj

S polnopravnim članstvom v Evropski uniji, predvidoma 1. maja 2004, bo tudi Slovenija dobila svoje evroposlance. Evropska komisija je v pogajalskih izhodiščih predvidela, da naj bi našo državo v Evropskem parlamentu zastopalo sedem poslancev. V primerjavi z Nemčijo, ki ima kar 99 poslancev, ali pa Francijo, Italijo in Veliko Britanijo, ki imajo po 87 poslancev, bomo neznatni. Po drugi strani pa bo Slovenija imela enega poslanca več kot trenutno najmanjša članica Luksemburg in dva več kot bodoča članica Malta.

Čeprav bodo volitve v Evropski parlament šele med 10. in 14. junijem 2004, je interes domačih političnih strank za poslanska mesta občutiti že zdaj. Mesto evroposlanca namreč ne prinaša le ugleda in vpliva, pač pa tudi gmotne koristi. Če bo namreč v Evropskem parlamentu sprejet nov plačni sistem, bodo vsi, torej tudi slovenski poslanci, dobivali enake plače v višini 50 odstotkov osnovne plače sodnika Sodišča evropske skupnosti, kar pomeni približno 8.600 evrov mesečno. Če pa bo v veljavi ostal obstoječi sistem, po katerem evroposlancem pripada enaka osnovna plača kot poslancem nacionalnega parlamenta države, iz katere prihajajo, bo to pomenilo, da bodo slovenski predstavniki prejemali plačo slovenskega parlamentarca v višini okoli 4.000 evrov bruto. Trenutno najvišjo plačo prejemajo evroposlanci iz Italije (skoraj 11.000 evrov bruto), najnižjo pa evroposlanci iz Španije (dobrih 2.600 evrov bruto). Logično je, da se najbolje plačani poenotenju upirajo. Italijanski predstavniki pri tem navajajo argument, da so njihove plače med najbolj obdavčenimi v Evropi in da po davčnem odbitku ne izstopajo več tako drastično. Slovenski predstavniki bi se ob ohranitvi starega plačnega sistema sicer uvrščali v spodnji del plačne lestvice, še vedno pa bi bili v bistveno boljšem položaju kot njihovi češki kolegi, saj bi ti po podatkih EU Observerja prejemali mesečno plačo v višini vsega 400 evrov, kakršno pač prejemajo poslanci v praškem parlamentu.

Plače evroposlancev krijejo proračuni nacionalnih držav. Evropski parlament pa iz svojega proračuna k temu primakne še vrsto drugih finančnih ugodnosti. Tako jim povrne potne stroške in dnevnice v višini 257 evrov na dan, s čimer si krijejo stroške bivanja in prehrane. Ker so hoteli precej dragi (srednje drag hotel stane 160 evrov na osebo na noč), večina poslancev v času mandata živi v najetih stanovanjih v Bruslju. Naše poizvedovanje je pokazalo, da je garsonjero mogoče najeti že za 450 evrov mesečno. Poleg tega Evropski parlament poslancem na podlagi predloženih dokazil izplačuje še različna nadomestila, na primer za funkcijo poročevalca, za zaposlitev strokovnega pomočnika, za kritje stroškov nakupa računalniške opreme in stroškov potovanj v svojo volilno enoto v matično državo, za dodatno zdravstveno zavarovanje, jezikovni tečaj in podobno. Prav te ugodnosti, ki so daleč od drobiža, bodo eden tistih magnetov, ki bo prihodnje leto privlačil slovenske kandidate.

Velikim brezplačna reklama

Pohod v Evropski parlament bo seveda bistveno težji kot v državni zbor. Slovenija bo ena sama volilna enota, evroposlance pa bomo volili (podobno kot to velja za večino držav v EU) po proporcionalnem sistemu s preferenčnim glasovanjem. Kandidate bodo lahko predlagali volilci ali politične stranke. Glede na skupno število volilnih upravičencev v Sloveniji bo prag za posamezno listo pri približno 14 odstotkih. Ali povedano enostavneje: celo največji stranki LDS bo težko dobiti več kot dve poslanski mesti, medtem ko bodo ostale parlamentarne stranke srečne, če bodo dobile vsaj eno mesto. Zelo verjetno je, da bodo najmanjše stranke, SNS, SMS in Desus, ostale popolnoma praznih rok. Prav zaradi slabe prognoze se na primer v Stranki mladih Slovenije kandidature otepajo tako njeni državnozborski poslanci kot predsednik stranke Dominik S. Černjak. Pravijo, da jim bo prihodnje leto težko prestopiti že prag za državni zbor, kaj šele, da bi jim uspelo dobiti evroposlanca. Nekaj možnosti vidijo le v skupni kandidaturi s SLS, k čemur naj bi jih neuradno snubil poslanec ljudske stranke Franc Kangler, vendar v vodstvu SLS takšno sodelovanje zanikajo. Črnogleda je tudi usoda Desusa, saj bo celo v primeru skupnega nastopa z LDS ali ZLSD težko dobil vsaj enega evroposlanca. Optimističen pa je predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič pl., ki namerava na volitvah nastopiti kot edini strankin kandidat. Dejstvo, da je njegovo ime uvrščeno na seznam udba.net, se mu pri kandidaturi ne zdi problematično, češ da svet ceni ljudi, ki so delali za svojo domovino. Čeprav bodo o izvolitvi odločali domači volilci, ni nepomembno, katera evropska politična grupacija bo stala za kandidatom. Jelinčič si zato podporo išče z lobiranjem pri stranki francoskega ultradesničarja Jean-Marie Le Pena. V ta namen sta se s strankarskim kolegom Sašom Pečetom pred kratkim kot častna gosta udeležila kongresa Le Penove stranke v Nici.

Večje parlamentarne stranke bodo pri volitvah v Evropski parlament nedvomno v prednosti, saj bodo od 1. maja letos pa vse do 30. aprila prihodnje leto v Evropskem parlamentu imele svoje opazovalce. Slovenska delegacija je bila namreč sestavljena tako, da v njej ni nobenega predstavnika SNS, SMS ali Desusa, pač pa jo sestavljajo poslanci Ljubo Germič, Roman Jakič in Jelko Kacin iz LDS, Feri Horvat iz ZLSD, Miha Brejc iz SDS, Lojze Peterle iz NSi in Janez Podobnik iz SLS. Sedmerica bo lahko sodelovala pri delu Evropskega parlamenta, vendar ne bodo smeli govoriti, glasovati ali biti izvoljeni na plenarnih sejah. Po mnenju sekretarke parlamentarnega odbora za evropske zadeve Barbare Refnik bodo za opazovalce še najbolj zanimivi sestanki političnih grupacij, za katere je rezerviran vsak drugi teden v mesecu. Poslanci LDS se bodo tako udeleževali sestankov Evropske liberalne stranke (ELDR), poslanec ZLSD sestankov socialistične internacionale (PSE), poslanci SLS, SDS in NSi pa sestankov Evropske ljudske stranke (PPE-DE). Mimogrede - omenjene politične stranke zasedajo kar dve tretjini od 626 sedežev v Evropskem parlamentu. Največ, kar 232 poslancev, imajo konservativci, sledijo jim socialisti s 175 poslanci in liberalci s 53 poslanci.

V letu dni bodo slovenski opazovalci ohranili vse svoje dosedanje obveznosti v domačem parlamentu in bodo iz proračuna slovenskega parlamenta prejemali enako plačo kot doslej. Evropski parlament jim bo ob predložitvi računov povrnil le vsakokratne potne stroške - pa še te le v višini stroškov za ekonomski razred v letalu - ter dnevnice za bivanje in prehrano v višini 257 evrov na dan. Glede na visoko ceno hotelov v Bruslju in Strasbourgu je jasno, da jim dodatna funkcija ne bo odebelila bančnega računa. Zato pa si bodo v letu dni pridobili izkušnje in si ustvarili brezplačno reklamo, ki jim bo v primeru kandidature za evroposlanca nedvomno koristila. Pa še eno veliko prednost bodo imeli. Po izteku mandata opazovalca pa vse do volitev v Evropski parlament bodo začasno, natančneje za slaba dva meseca, prevzeli funkcijo evroposlancev, s čimer si bodo še dodatno olajšali morebiten naskok na petletni mandat v Evropskem parlamentu. Seveda pa to pomeni, da se bodo morali s 1. majem posloviti od domačega poslanskega mandata. Slovenska zakonodaja (v nasprotju z italijansko in še nekaterimi drugimi) namreč določa, da poslanec državnega zbora ali župan občine ne more biti hkrati poslanec Evropskega parlamenta. Na sedem izpraznjenih mest v državnem zboru bodo za pol leta do parlamentarnih volitev prišli nadomestni poslanci. Sicer pa bo prva naloga t. i. začasnih evroposlancev glasovanje o desetih novih evropskih komisarjih, med katerimi se kot najverjetnejši kandidat za slovenskega komisarja omenja vodja vladne službe za evropske zadeve in pogajalca z EU dr. Janeza Potočnika. Mesto komisarja je sicer eno najboljše plačanih delovnih mest, saj mesečni dohodek znaša kar 17.000 evrov bruto, plačuje pa ga nacionalni proračun.

Skupaj močnejši?

V prihodnjih mesecih bodo med zanimivejšimi predvsem vprašanja, koga bodo v Evropski parlament kandidirale največje parlamentarne stranke, katere med njimi nameravajo na volitvah nastopiti skupaj in po kakšnem ključu bodo kandidate uvrstile na listo. Za zdaj kaže, da se bosta ZLSD in LDS v tekmo podali ločeno, saj si liberalci ne želijo nobenih priveskov, ki bi jim odžirali stolčke, poleg tega pa bi bilo takšno sožitje na evropskih volitvah tudi precej nenavadno, ker sta liberalna in socialistična internacionala v Evropskem parlamentu konkurenčni politični skupini. Koga bosta LDS in ZLSD uvrstili med kandidate, je za zdaj še nemogoče reči, ker z evidentiranjem še nista začeli. V vodstvih obeh strank zatrjujejo, da status opazovalca v Evropskem parlamentu še ne prejudicira bodočih kandidatur. Vendar je vsaj za LDS mogoče reči, da se bodo imena podvajala in da bodo torej na kandidatno listo zelo verjetno uvrščeni Kacin, Germič in Jakič. "Če dosežemo tak rezultat kot na zadnjih državnozborskih volitvah, potem lahko dobimo vsaj tri poslance," pravi Jakič, ki se je menda že zadnjih pet let pripravljal predvsem za službovanje v tujini.

Drugačna je zgodba v ZLSD, saj je Horvat že napovedal, da po opravljenem mandatu opazovalca ne namerava kandidirati za evroposlanca, pa tudi ne za poslanca državnega zbora. Namesto njega si v Bruselj želi Aurelio Juri, vprašanje pa je, ali bo za to dobil zeleno luč strankinega vodstva. Juri je bil namreč tudi kandidat poslanske skupine ZLSD za mesto opazovalca v Evropskem parlamentu, pa so ga po Pahorjevem posredovanju zamenjali s Horvatom. Po Jurijevi domnevi so bili razlogi za tak ukrep trije: ker ima kot evroskeptik drugačno stališče od predsednika ZLSD, ker naj bi na Pahorja pritisnil zunanji minister Dimitrij Rupel in ker si tudi Pahor po tihem želi kandidirati v Evropski parlament, pa bi mu Jurijeva enoletna promocija v funkciji opazovalca škodila.

Zaplete gre brez dvoma pričakovati tudi na desnici. SDS je postopek evidentiranja kandidatov začela že sredi aprila, za zdaj pa je mogoče izvedeti samo to, da sta v ožji izbor uvrščena Brejc in njegov poslanski kolega Jožef Jerovšek. Članica izvršilnega odbora SDS Alenka Paulin pravi, da bosta opozicijski SDS in NSi na volitvah zelo verjetno nastopili s skupno listo, ker imata tako več možnosti za izvolitev vsaj enega ali dveh kandidatov. Kakšen bo vrstni red imen na listi, še ni dogovorjeno, vendar SDS kot večja stranka računa, da bodo njeni kandidati uvrščeni na prvo, tretje, peto in sedmo mesto, kandidati NSi pa na preostala. Kar pomeni, da bo Brejc zelo verjetno uvrščen na prvo mesto, Lojze Peterle pa na drugo.

Možnost, da bi se skupni listi Koalicije Slovenija pridružila tudi SLS, je minimalna. Ljudska stranka namreč ne pristaja na ponudbo predsednika SDS Janeza Janše, po kateri bi bil njen kandidat Podobnik uvrščen šele na tretje mesto skupne liste. "Če bosta SDS in NSi pripravljeni na fair play, bomo sodelovali, sicer pa bomo kandidirali sami," pravi glavni tajnik SLS Andraž Vehovar. Prvi resnejši pogovori o skupnem nastopu desnice bodo že danes, ko naj bi se predsedniki vseh treh strank v Bruslju srečali s predstavniki Evropske ljudske stranke. Evropski konservativci so sicer izrazili željo, naj SDS, NSi in SLS na volitvah nastopijo skupaj, ker si od tega obetajo večji izkupiček poslancev za okrepitev svojih vrst. Vendar Paulinova poudarja, da tej želji niso zavezani in da je vprašanje skupnega ali ločenega nastopa prepuščeno presoji domačih političnih strank.