zkp / Bodite tiho!
Goran Klemenčič, višji predavatelj na Visoki policijski varnostni šoli ter svetovalec Sveta Evrope, OECD-ja, Združenih narodov in Evropske unije za kazensko-pravna vprašanja, opozarja na nevarnost krčenja pravic posameznikov
Ali H. Žerdin
MLADINA, št. 22, 3. 6. 2003

© Denis Sarkić
Novela zakona med drugim omogoča, da vse kar osumljenec pove policiji - tudi brez prisotnosti odvetnika - pristane v sodnem spisu in pomembno vpliva na odločitev sodišča. Policija sedaj osumljence lahko zaslišuje, zapisnik tega zaslišanja pa ima status dokaza. Do zdaj je z osumljencem smela opraviti "zgolj" informativni razgovor. Uradni zaznamki, ki so nastali ob teh pogovorih, so se izločali in sodniki z njihovo vsebino niso smeli biti seznanjeni.
Ali H. Žerdin
MLADINA, št. 22, 3. 6. 2003

© Denis Sarkić
Novela zakona med drugim omogoča, da vse kar osumljenec pove policiji - tudi brez prisotnosti odvetnika - pristane v sodnem spisu in pomembno vpliva na odločitev sodišča. Policija sedaj osumljence lahko zaslišuje, zapisnik tega zaslišanja pa ima status dokaza. Do zdaj je z osumljencem smela opraviti "zgolj" informativni razgovor. Uradni zaznamki, ki so nastali ob teh pogovorih, so se izločali in sodniki z njihovo vsebino niso smeli biti seznanjeni.
Sedanja vladajoča koalicija je spremembe ZKP-ja med drugim uveljavila tudi zato, ker bo s tem povečala učinkovitost organov pregona.
Slovenski ZKP vsekakor ni kak vzor učinkovitega zakona. Nujno je potreben velikih sistemskih sprememb, ki bi celovito redefinirale pravila igre v kazenskem postopku. Vendar do teh sprememb ne sme priti z ad hoc globokimi carskimi rezi, ki jih prinaša zadnja novela. Načeloma ni sporno, da sme policija zasliševati in da imajo policijski zapisniki dokazno vrednost - tak sistem poznajo v večini demokratičnih držav. Sporno pa je, če se taka sprememba brez ustreznih varovalk "nalepi" na že tako problematičen ZKP. Predvsem pa sprememba, ki smo ji priča, ne bo povečala učinkovitosti kazenskega pregona. Celo nasprotno!
Zakaj?
Prišlo je do največje spremembe v zadnjih 40 letih; novela bo bistveno spremenila potek predkazenskega postopka in potek policijske preiskave. Skozi zakonodajni postopek pa je šla z neko neznosno lahkotnostjo. Kljub temu, da so o njej resne pomisleke izrazili, denimo, prof. dr. Bavcon in sodniško društvo, je novela skozi parlamentarno proceduro potovala praktično brez razprave. V Sloveniji se je v zadnjih letih uveljavilo prepričanje, da se barabe ob pomoči dobrih odvetnikov vedno rešijo. O tem ima lahko vsak svoje mnenje. Vic pa je v tem, da novi zakon tega problema nikakor ne rešuje. Na eni strani odpira vrata policijskih zlorabam, po drugi pa dobrim odvetnikom daje velike možnosti, da postopke še naprej izpodbijajo.
Februarja letos je bila sprememba najavljena na tiskovni konferenci pravosodnega ministrstva. Ob koncu maja pa je novela pripravljena za tiskanje v Uradnem listu. Opišimo novi sistem. Recimo, da naredim zločin. Kaj se zgodi?
Pride policija in vam pove, da vam je odvzeta prostost. Pove vam, da imate pravico do molka, da imate pravico do zagovornika, ki si ga lahko izberete sami, in da bo vse, kar boste povedali, lahko uporabljeno proti vam na sodišču.
Zveni filmsko.
Če boste zahtevali odvetnika, bo policija določila čas, v katerem se mora odvetnik znajti v sobi za zaslišanje. Ko odvetnik pride, vas policija zasliši - tako, kot vas je do zdaj zaslišal preiskovalni sodnik. Zapisnik zaslišanja bo šel v kazenski spis. Ta zapisnik bo dokazno gradivo. Če odvetnika ni, ali ga ne zahtevate, bo policija vseeno opravila razgovor in tudi zapis tega bo v spisu.
Kje je problem?
Do zdaj je veljalo, da ste, ko ste bili privedeni k preiskovalnemu sodniku, morali dobiti odvetnika. Obvezno. Če si niste mogli privoščiti svojega odvetnika, ste dobili odvetnika po uradni dolžnosti. Plačala ga je država. Po novem bo odvetnik med policijskim zaslišanjem prisoten le v primeru, da si ga lahko plačate. Zakon pravi tako: "Če si osumljenec, kateremu je odvzeta prostost, glede na svoje gmotne razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, mu ga na njegovo zahtevo in na stroške države postavi policija, če je to v interesu pravičnosti."
Secirajmo to določbo.
Ste brez denarja za odvetnika. V tem primeru bo policija, ki vas bo zasliševala, sama presojala, ali je v interesu pravičnosti, da vam postavi in plača odvetnika. Policija torej odloča, kaj je v interesu pravičnosti. Pravice posameznika so se na tej točki izredno skrčile.
Policija in pravosodno ministrstvo sta na spremembo ponosna. Pravijo, da s tem v naš ZKP uvajamo standarde Mirande, precedenčnega ameriškega primera, ko je vrhovno sodišče obsodbo razveljavilo, ker osumljenec ni bil seznanjen s pravicami, ki jih ima.
To je bodisi cinizem ali neznanje. Nekateri standardi Mirande so bili v slovenski pravni red s spremembo zakona o notranjih zadevah uvedeni že ob koncu osemdesetih let. Poznala sta jih tudi stari ZKP in zakon o policiji. S spremembami zakona o policiji, ki je prav tako v parlamentu, se pravice, ki izhajajo iz Mirande, celo zožujejo. Najpomembnejši element "prave" Mirande je, da mora policist osumljencu povedati tudi, da mu bo odvetnika, če si ga sam ne more privoščiti, na njegovo zahtevo in na stroške države postavila policija. Pri nas tega ni.
Kakšen bo socialni učinek novele.
Bogatejši osumljenci bodo privilegirani, saj si bodo lahko privoščili odvetnika. Privilegirani bodo "karierni kriminalci", ki vedo, kakšne so njihove pravice. In ti bodo molčali - tudi če ne bodo imeli odvetnika. Statistično pa bo sistem morda bolj učinkovit, ker bo ujel več "neukih" storilcev kaznivih dejanj.
Novela se bo začela izvajati čez eno leto. Kaj vse mora v letu dni storiti policija?
Imamo policijo, ki že 40 let ni zasliševala v pravem pomenu besede. V letu dni mora usposobiti ljudi. Mora napisati podzakonske akte, ki bodo urejali način izvajanja zaslišanja. In nabaviti mora tehniko. Zakon omogoča, da se zaslišanja snemajo. S tem se možnost zlorab sicer zmanjša. Vendar gre zgolj za možnost. Močno dvomim, da se bo policija v enem letu tehnično opremila.
Zakaj dvomite?
Novela ZKP-ja iz leta 1998 je določila, da se glavne obravnave na sodišču snemajo. Vendar država v treh letih tega ni bila sposobna izpeljati, zato so morali zakon celo spremeniti. Po novem je na sodišču snemanje možno, ni pa obvezno. Izvaja se skoraj nikoli! Dvomim tudi, da bo policija v letu dni pripravila potrebne podzakonske akte in ustrezno izobrazila ljudi.
Zakaj?
Leta 1995 je Slovenijo prvič obiskal Evropski odbor za preprečevanje mučenja. Policiji je naložil, da mora pripraviti podzakonski akt z navodili za opravljanje policijskih informativnih razgovorov. Na tej točki je namreč možno največ zlorab človekovih pravic. Pazite: Evropski odbor je bil pri nas leta 1995. Leta 2001 je bil odbor zopet na obisku, ponovil je zahtevo, a se ni zgodilo nič. Aprila letos je enako zahtevo ponovil Odbor za preprečevanje mučenja Združenih narodov! In šele zdaj so menda začeli s pripravo podzakonskega akta in s pripravo programa izobraževanja ...