afera SIB / Skrivnostni molk

Afera SIB se nadaljuje. Edina, ki je do zdaj končala delo, je - po navedbah Energetike - komisija za prodajo banke SIB, kar očitno pomeni, da so v tem javnem podjetju prepričani, da je posel končan, ko od izvajalca dobijo račun, ne pa rezultate. No, račun so od komisije pod vodstvom Alenke Žnidaršič Kranjc, razvpite zaradi lastne afere s PBS, dobili, in to za neverjetnih 80 milijonov tolarjev. In učinki dela komisije: predlog Energetiki, naj SIB proda NLB po sramotno nizki ceni nekaj več kot 400 milijonov tolarjev, in nedokončana pogajanja o izplenu Energetike z izterjavo neplačanih dolgov banki SIB. Da bi Energetika po prodaji banke NLB še kdaj videla kak tolar od več kot treh milijard, ki jih je vložila v nesrečni nakup, ni prav verjetno. Vodilni v Energetiki (direktor Energetike in nekdanji uslužbenec NLB Hrvoje Draškovič je bil prejšnji teden odsoten) pojasnjujejo, da sploh ne vedo, kdo naj bi se na njihovi strani o tem pogajal z NLB. Domnevajo, da bi to moralo biti skupno delo direktorjev Energetike in Holdinga Ljubljana. Slednjega pa, kot je znano, ni (nobeden od kandidatov ni izpolnjeval pogojev) in tudi nič ne kaže, da bi ga prav kmalu dobili. Kakorkoli, tudi če se bo pogajalec morda celo našel, to ne pomeni, da bo Energetika kaj na boljšem, za vsako morebitno drobtino z mize NLB bo namreč plačala visoko ceno s prenosom poslovanja Holdinga Ljubljana oziroma javnih podjetij na novega lastnika njene nesrečne naložbe. V NLB so z učinki afere SIB, ki jih je z nerazumnimi potezami in roki dokončno omogočila predvsem Banka Slovenije, res lahko zadovoljni. Prav tako so lahko zadovoljni člani in sodelavci komisije, ki so se na lestvici zaslužkarjev s SIB pridružili tistim, ki so si opomogli s prodajo te banke Energetiki, in še preostalim, ki so si obliznili prste na njeni kasnejši poti do NLB.

Povsem drugačno je razpoloženje v banki SIB, kjer očitno nobeden od 126 zaposlenih, niti direktor Tomaž Rogelj, ne ve, kaj ga čaka. Direktor je sicer pojasnil, da so zadnje mesece zaradi pritiska zaskrbljenih komitentov vse sile usmerili v vzdrževanje likvidnosti (do prodaje jih je z garancijo podpirala Abanka, zdaj jih z likvidnostnimi sredstvi NLB) in v pospešeno izterjavo dolgov predvsem od najbolj "kritičnih" dolžnikov, pri čemer so bili dokaj uspešni. Nadzorni svet SIB je tako za prve tri mesece potrdil 140 milijonov tolarjev čistega dobička, to pa je v primerjavi z lani (vse leto 55 milijonov) kar lep uspeh. Odgovorov na to, kakšna bo prihodnost banke, kaj bo z blagovno znamko SIB, ali bo potrebno odpuščanje zaposlenih in tako naprej, pa tudi direktor nima. Pravi le, da so zaposleni kljub povsem negotovi prihodnosti za izboljšanje poslovanja garali ne le dneve, pač pa tudi noči. Iz NLB so sporočili, da so zagotovili stabilno delovanje banke in servisiranje njenih strank, da nadaljujejo vse potrebne dejavnosti za sanacijo razmer v banki, da tečejo priprave na sklic skupščine SIB, kjer bo imenovan nov nadzorni svet, in da bodo šele takrat izpolnjeni pogoji za določitev nadaljnje organizacijske, poslovne in kapitalske strukture sedanje SIB.

Kaj lahko se torej zgodi, da bo avantura eldeesovske oblasti in njenih sodelavcev poleg tega, da je plačnike storitev ljubljanskih javnih podjetij že stala več kot tri milijarde tolarjev, zaposlene v SIB stala še nekaj deset delovnih mest. Samo odstop Vike Potočnik s položaja predsednice mestnega odbora LDS, ki se mu stranka zaradi naglega upadanja javne podpore že ni mogla izogniti, bo ob tem resnično zgolj kaplja v morje.

Verjetnost, da bi za škodo, ki jo je pretrpelo mesto, kdo v resnici - torej ne le politično, pač pa tudi odškodninsko in kazensko - odgovarjal, je majhna. Policija sicer nadaljuje predkazenski postopek. Po naših podatkih sta bila od glavnih akterjev afere SIB poleg Vlada in Nade Klemenčič na informativni pogovor na Policijsko upravo Ljubljana že povabljena tudi Vika Potočnik in takratni vodja njenega kabineta Samo Lozej, nekdanji direktor Energetike Igor Pogačar pa vabilo pričakuje v kratkem in medtem kupuje elitne parcele v Portorožu. Da bi organom pregona - niti pri policiji niti na tožilstvu do konca predkazenskega postopka ne želijo dajati izjav - vsaj kateremu od glavnih akterjev dejansko uspelo dokazati storjene nepravilnosti oziroma kazniva dejanja, verjame le malokdo. Vpletenim v afero je namreč šlo na roko marsikaj, od še vedno povsem neurejenih razmerij, pristojnosti in tudi odgovornosti med mestom in holdingom, nejasnih pooblastil in nedotakljivosti nadzornikov do tega, da SIB ni bila prisotna na borzi, kar pomeni, da bo zlorabo notranjih informacij tako rekoč nemogoče dokazati ... Vlado Klemenčič, denimo, je v intervjuju kar naravnost s prstom pokazal na Viko Potočnik (češ da je bila ona pobudnica nakupa banke SIB) in Igorja Pogačarja (češ da se je s ceno delnic strinjal tako rekoč brez pogajanj). Pa ju zaradi tega kaj skrbi? Nič, njegovih navedb še zanikala nista. Na potezi sta torej policija in tožilstvo, poleg njiju pa predvsem županja Danica Simšič. Ta mestnemu svetu še vedno ni predložila aktov za spremembo razmerij med mestom in holdingom, ki bi vsaj deloma onemogočili avanture, kakršna je bila SIB. In to čeprav so se ti akti dolge mesece valjali že po predalih Vike Potočnik. Tudi obljuba nove županje o odškodninskih tožbah zoper odgovorne za afero SIB še vedno ostaja neizpolnjena.