varčevanje / Previdno z denarjem

Da je pri nalaganju denarja v banke, hranilnice in predvsem hranilno-kreditne službe potrebna izjemna previdnost, dokazujejo naslovi, ki se vsak dan pojavljajo v občilih, na primer "ogrožene vloge 15 tisoč varčevalcev, hranilnica v stečaju, opeharjeni varčevalci ..." Ljudje vse prepogosto nasedajo obljubam o mamljivo visokih obrestih, čeprav te po besedah nekdanjega guvernerja Banke Slovenije in novega predsednika uprave banke Bank Austria Creditanstalt Franceta Arharja zanesljivo pomenijo, da nekaj ni v redu in da je torej zelo verjetno, da varčevalec nazadnje ne bo videl niti svoje glavnice, kaj šele obresti.

Od leta 1989 do danes so šle v Sloveniji v stečaj tri banke. Najbolj razvpit je bil stečaj Komercialne banke Triglav, predvsem zato, ker je z njim ogromno denarja izgubilo mesto Ljubljana (zadeva sicer še ni končana). Izjemno odmeven je bil tudi stečaj Elanove Les banke, čeprav je na tem seznamu ne boste našli. Interne banke so z imenom "banka" zavajale varčevalce, saj niso nikoli delovale v skladu z bančnim zakonom in se niso ravnale po njegovih pravilih. Prepoved uporabe imena banka za takšne namene je prinesel šele zakon, sprejet po osamosvojitvi Slovenije. V Les banki so varčevalci izgubili okoli 10 milijonov takratnih nemških mark; denar še do danes ni bil poplačan in nikoli ne bo. Kljub poskusom, da bi upniki terjatve rešili s sprejetjem posebnega zakona ali na podlagi zakona o sanaciji bank, se to ni zgodilo. Preštevilni varčevalci so denar (ves ali le razliko med depozitom in bančnim jamstvom oziroma zavarovanjem) izgubili tudi v hranilnicah. V prav zdaj najaktualnejši, Slovenski hranilnici in posojilnici Kranj, naj bi po besedah stečajnega upravitelja Andreja Toša upniki od priznanih 1,4 milijarde terjatev dobili poplačanih okrog 720 milijonov tolarjev.

Kot je še pojasnil France Arhar, jo je Slovenija, kar se tiče bank, v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami sicer dokaj dobro odnesla, predvsem zaradi visoke zahteve centralne banke po lastnem kapitalu bank. Na Hrvaškem je denimo propadlo 12 bank, na Češkem pa 14. V nekdanji skupni državi ni propadla nobena banka, saj so, kar je manjkalo, pač natisnili, znano pa je, kam je to nazadnje privedlo.

Vloge fizičnih oseb so bile v "pravih" bankah in hranilnicah do leta 2000 zavarovane z državnim jamstvom, to je pomenilo, da fizične osebe v nasprotju z nekaterimi pravnimi osebami niso bile oškodovane. Zakon o bančništvu pa je s 1. 1. 2001 v okviru sistema zajamčenih vlog jamstvo RS nadomestil z jamstvom bank in hranilnic. Višina jamstva za posamezno osebo je določena z zneskom 4,2 milijona tolarjev na dan začetka stečaja banke, jamstvo pa je razširjeno tudi na vloge majhnih pravnih oseb. V znesek zajamčene vloge so vključene tolarske terjatve in terjatve v tuji valuti. V predlogu sprememb in dopolnitev zakona o bančništvu je sicer predvideno povišanje zneska na 5 milijonov tolarjev. V praksi novega modela sistema zajamčenih vlog do zdaj še ni bilo treba uporabiti, zato o njegovih prednostih in slabostih še ni mogoče govoriti. Če bi se banke in hranilnice zaradi kakega razloga nenadoma in množično znašle v težavah, pa bi bilo to lahko zelo zanimivo. Najbolj brezskrbno očitno spijo varčevalci v Nemčiji, saj so tam njihovi depoziti po besedah Franceta Arharja najbolje zavarovani.

Spremembe, ki poleg sistema zajamčenih vlog predvidevajo bistveno večji nadzor, pa (še) ne zagotavljajo večje varnosti vlog varčevalcev pri najbolj "kritičnih", torej pri hranilno-kreditnih službah. Te imajo za prilagoditev zahtevam, ki med drugim zajemajo tudi zahteve glede višine minimalnega kapitala in druge določbe, ki se nanašajo na upravljanje tveganj in na skrbno in varno poslovanje, čas do 20. 2. 2004. BS je sicer prav zaradi zagotavljanja vsaj minimalnih standardov varnega in skrbnega poslovanja predlagala krajši, enoletni rok, vendar njen predlog ni bil sprejet.

Pri BS zato posebej opozarjajo, da za vloge varčevalcev pri hranilno-kreditnih službah opisano jamstvo (4,2 milijona) ne velja, saj še nobena ni izpolnila pogojev za pridobitev dovoljenja BS za opravljanje bančnih storitev. Skladno z zakonom o HKS taka služba za svoje obveznosti zdaj jamči s svojim premoženjem, če to ne zadošča, pa odgovarjajo ustanoviteljice s svojimi sredstvi solidarno in neomejeno. Varčevalci naj bodo zato posebej pozorni, ali imajo HKS na vidnem mestu v svojih prostorih objavljeno obvestilo o načinu jamčenja za zbrana sredstva, in naj to jamstvo izredno skrbno preverijo. Kot rečeno, se večja varnost vlog v HKS obeta šele z iztekom roka, leta 2004.

V nevarnosti

Banka Slovenije (BS) je sporočila podatke o statusnih spremembah bank, hranilnic in hranilno-kreditnih služb do 31. 12. 2002. Med bankami jih je bilo v obdobju od leta 1994 do konca leta 2002 k drugim bankam pridruženih 13. Pod rubriko stečaji in likvidacije je BS vpisala Komercialno in hipotekarno banko, d. d., Ljubljana (začetek stečajnega postopka 29. 12. 1989), Komercialno banko Triglav, d. d., Ljubljana (začetek stečajnega postopka 27. 12. 1996) in Hipotekarno banko, d. d., Brežice (začetek stečajnega postopka 19. 4. 2000).

Med hranilnicami jih je bilo k bankam ali drugim hranilnicam v tem obdobju pridruženih sedem. Pod stečaje in likvidacije so pri BS vpisali Štajersko hranilnico, d. d., Maribor (začetek stečajnega postopka 27. 7. 1993), Aleo, d. d., hranilnico Ajdovščina in Mestno hranilnico, d. o. o., Krško (prenehanje hranilnice po skrajšanem postopku), Hranilnico in posojilnico Tilia, d. o. o., Novo mesto (prenehanje poslovanja hranilnice), Potezo-Hranilnico, d. o. o., Ljubljana (konec redne likvidacije 10. 12. 2001), Kranjsko hranilnico in posojilnico Ljubljana, d. d., Ljubljana (konec stečajnega postopka 9. 3. 2001) in LLT Hranilnico in posojilnico, d. d., Murska Sobota (prenehanje po skrajšanem postopku brez likvidacije).

Najbolj negotova je usoda vlog varčevalcev hranilno-kreditnih služb, pri katerih se razmere spreminjajo vsak dan. Med najbolj kritičnimi so tiste HKS, ki se likvidirajo ali za katere je bil uveden stečajni postopek. To so Gozdarska HKS Maribor (15. 6. 2001predlog za začetek likvidacije; prenos poslov na Zadružno HKS Maribor, ki je bila priključena k Zvezi HKS), HKS Sevnica (31. 5. 2001 prenos poslov na Banko Koper; 17. 6. 2002 vložen predlog za izbris), HKS Trbovlje (15. 10. 2001 uveden stečajni postopek), HKS Real-Kredit (31. 12. 2001vložen predlog za prostovoljno likvidacijo) in HKS Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj (21. 6. 2002 uveden stečajni postopek), HKS Sicura (17. 12. 2002 sklep okrožnega sodišča o začetku stečajnega postopka) in HKS Mladika (30. 12. 2002 vložen predlog za izbris družbe po skrajšanem postopku). Med hranilno-kreditnimi službami se jih je sicer do konca lanskega leta 26 pridružilo Zvezi HKS, 21 naj bi jih to storilo, pet jih je izpolnilo kapitalske zahteve, HKS Soča Nova Gorica je v odprtem postopku nadzora, tri HKS so prevzele banke, sedem HKS pa je še statusno odprtih.