Zategovanje pasu

Vlada je prisiljena varčevati. Če bo namreč politiko porabe, ki presega prihodke, nadaljevala še nekaj let, se bo država utopila v dolgovih. Finančni minister Dušan Mramor je pri tem brezkompromisen. Najlažje je seveda, če varčuje pri plačah javnih uslužbencih, saj je teh tako veliko, da že najmanjši poseg prinese velikanski proračunski učinek. Če namreč od plače vsakega od približno 140.000 šolnikov, policistov, carinikov, zdravnikov, kulturnikov in drugih javnih uslužbencev odvzame zgolj tisoč tolarjev, v mesecu dni prihrani 140 milijonov tolarjev. Če torej sindikate javnega sektorja prepriča o tem, da se odpovedo avgustovskemu 2,4-odstotnemu povišanju plač oziroma uskladitvi plač z rastjo življenjskih stroškov, v državni blagajni prihrani skoraj 1,3 milijarde tolarjev na mesec. Prihranek je tako velik, da je vlada sindikatom v zameno pripravljena ponuditi plačilo premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje v višini 5.596 tolarjev mesečno, ki bi se izplačevalo na delavčev individualni račun. Za takšno premijo bi bilo iz proračuna sicer treba odšteti 783 milijonov tolarjev na mesec, kar pa je še vedno četrtino manj, kot bi bilo treba odšteti, če bi se izvedla avgustovska uskladitev plač z inflacijo, kot to določa leta 2001 podpisani aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Takšna rešitev bi najbolj prizadela javne uslužbence z najvišjimi plačami, nominalno pa bi pridobili tisti z najnižjimi plačami. Zato ni čudno, da zdravniški sindikat Fides vladni predlog kategorično zavrača.

Osnovni cilj vladnega manevra je seveda jasen. Gre za to, da se proračunski izdatek z danes prenese v prihodnost. Denar za pokojninske premije bi se le preložil iz ene v drugo državno blagajno, dejansko pa bi bil delavcem izplačan šele ob njihovi upokojitvi. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali za poseg v plače javnih uslužbencev sploh obstaja tehten argument in ali so sindikati v takšno vladno varčevanje pripravljeni privoliti ter pod kakšnimi pogoji. Dr. Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete je opozoril, da v tem trenutku najverjetneje ne drži, da so plače v javnem sektorju eden največjih inflacijskih dejavnikov: "Če k temu dodamo, da se inflacija počasi umirja, pa bi lahko sklepali, da je naskok na plače v javnem sektorju predvsem posledica problemov proračuna." Urad za makroekonomske analize in razvoj je v svojem pomladanskem poročilu, s katerim se je pred mesecem dni seznanila tudi vlada, ugotavljal, da je bilo v letu 2002 ponovno vzpostavljeno makroekonomsko ravnovesje med rastjo plač in rastjo produktivnosti dela, rast plač v javnem sektorju pa je zaostajala za rastjo plač v zasebnem sektorju. Tako je realna brutoplača na zaposlenega v javnem sektorju porasla za 1,1 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 2,3 odstotka. Skratka, plačna slika je tako rekoč idealna. Zakaj je torej potrebna zamrznitev plač v javnem sektorju? Ker vlada v proračunu nujno potrebuje dodaten denar za kritje stroškov vstopa Slovenije v EU. Predvideva se, da bo prihodkovna stran proračuna za leto 2004 še bistveno slabša od letošnje, saj bodo z vstopom v EU odpadle carine, hkrati pa bo treba plačati visoke stroške za vzpostavitev schengenske meje. Po besedah ministra za notranje zadeve Rada Bohinca so stroški vzpostavitve nadzora državne meje v obdobju od leta 2000 do 2006 ocenjeni na približno 80,5 milijarde tolarjev. Ali drugače povedano: letni stroški za schengensko mejo znašajo vsaj 13 milijard tolarjev.

Predvideni prihranek pri plačah javnih uslužbencev je tako velik, da je vlada v zameno pripravljena ustreči tudi sindikalni zahtevi po zamrznitvi funkcionarskih plač do konca letošnjega leta, in to kljub dejstvu, da na tovrstno vsesplošno zamrznitev nima prav velikega vpliva. Lahko sicer obljubi, da si bodo pas zategnili ministri, državni sekretarji in podsekretarji, bistveno težje pa zagotovi, da bodo enako ravnali tudi poslanci, sodniki in direktorji javnih podjetij. Dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo ljubljanske pravne fakultete je na primer že opozoril, da vlada pravzaprav nima na voljo inštrumentov za zamrznitev plač direktorjem tistih javnih podjetij, ki so sicer v večinski lasti države, a ki hkrati delujejo na trgu in niso odvisna od proračunskih prilivov. Drug velik problem so poslanci. Vodje poslanskih skupin zategovanju pasu sicer javno ne nasprotujejo, pa ne zato, ker bi šlo za gromozanski prihranek, ampak ker gre za pomemben demonstracijski učinek. Kljub temu pa so vsaj za zdaj ostali le na deklarativni ravni. Nihče izmed vladnih poslancev se namreč ni opogumil in predlagal spremembe zakona o poslancih, tako da bi si lahko plače zamrznili na isti dan, ko bodo odločali o plačah javnih uslužbencev. Še večji problem je približno 750 sodnikov. Sodeč po nastopu predsednika vrhovnega sodišča Mitje Deisingerja na TVS je verjetnost, da bi ustregli vladnim pričakovanjem, nična.

Ali bodo sindikati kljub dejstvu, da njihova zahteva po zamrznitvi funkcionarskih plač ne bo v celoti uresničena, privolili v vladni varčevalni manever, bo odvisno od pogajanj, ki se začnejo danes. Z dosedanjo vladno ponudbo sindikalni pogajalci niso zadovoljni. Namesto 5.596 tolarjev zahtevajo 7.300 tolarjev. Predlagali bodo, da višina premije ne bi bila za vse uslužbence enaka, ampak da bi bila deloma določena v absolutnem znesku, deloma pa v odstotku od višine plače. Nesprejemljiv se jim zdi predlog, da bi nominalna višina premije za naslednjih 20 let ostala nespremenjena. Nezadovoljni so z vladno ponudbo glede usklajevanja plač. Vlada namreč predlaga, da bi se plače usklajevale z rastjo cen življenjskih potrebščin v EU in Sloveniji ter z rastjo tečaja evra v primerjavi s tolarjem, in to v tretjinskih deležih. Sindikati pa nasprotno zahtevajo, da ima odločilni pomen pri usklajevanju plač domača inflacija. Prenizka in v nasprotju z določbami socialnega sporazuma se jim zdita regresa za leti 2004 in 2005 v višini 135.646 in 138.359 tolarjev. Prav tako pa od vlade še vedno pričakujejo odgovor na dve ključni vprašanji, in sicer kako urediti položaj tistih uslužbencev, ki so deset let ali manj pred upokojitvijo, in tistih, ki si dodatnega pokojninskega zavarovanja ne želijo.