državna uprava / Vladavina vedejev

Slovenska država se je v svojih predpubertetniških časih opasala z zajetnim državniškim aparatom, množico zaposlenih v javni upravi in od političnih zahtev odvisnim številom ministrstev, vladnih služb, različnih uradov in ostale zbirokratizirane navlake. Število zaposlenih v državni upravi se je recimo v dvanajstih letih dvignilo kar za trikrat. Sistemska reforma vedno manj obvladljive upravne hobotnice se je začela že davnega leta 1996, njen svetli cilj pa sta bili večja strokovnost in politična nevtralnost državnih uslužbencev. Po nekaj zaušnicah, ki jih je Sloveniji prisolila Evropska komisija, ker pač ni bila zadovoljna z (ne)učinkovitostjo javne uprave, po volitvah in koalicijskem usklajevanju je državni zbor leta 2002 sprejel kopico zakonov, povezanih s smelimi načrti o učinkovitejšem delovanju države. Sprejet je bil recimo zakon o državni upravi, pa zakon o sistemu plač, o javnih agencijah ter verjetno najpomembnejši zakon o javnih uslužbencih. Sprejet je bil sicer lanskega junija, veljati pa je začel konec letošnjega. Konkretneje, v soboto, 28., le nekaj dni po 12. obletnici osamosvojitve.