policija / Drage buške

Zaradi nepravilnega dela državnih organov, sodišč in policije Republiko Slovenijo toži 4512 državljanov. Posebno mesto med temi tožbami imajo zaradi "občutljivosti" policijske zadeve, predvsem tiste, ki se nanašajo na neupravičene buške ali odvzem prostosti. Samo zaradi "rambopolicistov" oziroma njihovih protipravnih posegov, katerih posledica so fizične poškodbe, je proti državi vloženih 107 tožb v skupni odškodninski vrednosti dobrih 979 milijonov tolarjev, znesek letos izplačanih odškodnin iz tega naslova pa je že dosegel skoraj 7 milijonov tolarjev. Zaradi neupravičenega odvzema prostosti je proti državi vloženih 136 tožb v skupni vrednosti več kot 3 milijarde tolarjev. Sodišča so v 11 zadevah zaradi neupravičenega odvzema prostosti tožnikom prisodila odškodnino v skupnem znesku dobrih 23 milijonov (zahtevali so jih skoraj 87), v treh zadevah je bila sklenjena poravnava v skupnem znesku 12,6 milijona (zahtevki so znašali dobrih 24 milijonov), v eni zadevi je bil zahtevek zavrnjen.

Težava ni od včeraj, je potrdil namestnik generalnega direktorja policije Andrej Anžič, kljub temu bodo temeljito analizo o vzrokih policijskega nasilja opravili šele v prihodnjih mesecih, na podlagi ugotovitev pa naj bi predlagali ukrepe. Kot so pri nadzoru nad uporabo prisilnih sredstev policije ugotovili nadzorniki MNZ, naj bi bili protipravni posegi policistov, ki se končajo s telesnimi poškodbami, najpogosteje posledica neizkušenosti, mladosti ter pomanjkljivega poznavanja pravil in postopkov.

Po podatkih tiskovnega predstavnika policije Mirana Korena je policija zaradi uporabe prisilnih sredstev samo v prvem polletju letos dobila 79 pritožb in kar 21,5 odstotka jih je bilo utemeljenih. Največ ljudi se je pritožilo zaradi uporabe fizične sile, policisti pa so najbolj kršili pravila pri uporabi plinskega pršila. Primerjava s prejšnjimi leti (leta 2001 je bilo utemeljenih pritožb le 2,9 odstotka, lani 5,6 odstotka) je resnično skrb zbujajoča. Ni znano, ali policisti postajajo vse bolj nasilni ali ljudje pišejo vse boljše pritožbe - vsekakor bi ob tem izrednem porastu utemeljenih pritožb od policije pričakovali bistveno več kot naročeno analizo in obljubljeno strategijo, ki ju bomo v najboljšem primeru dočakali morda čez kako leto, seveda šele na papirju.

Andrej Anžič rešitev za zmanjšanje neutemeljenega policijskega nasilja in s tem povezanih odškodnin vidi v drugačnih mehanizmih vodenja in izobraževanja policistov. To pa je očitno težava posebne vrste. Policisti se pritožujejo, da policijske uprave za izobraževanje dobijo le po nekaj sto tisoč tolarjev na leto, generalni direktor policije Marko Pogorevc in nekaj njegovih najožjih sodelavcev, na primer vodja njegovega kabineta Roman Rep in vodja skupnih služb Stane Ficko, pa si privoščijo individualni pouk angleščine na vse prej kot poceni jezikovni šoli Berlitz, s katero policija sodeluje že od leta 1998. Generalni direktor policije na to odgovarja, da je bistveno ceneje, če vodstveni delavci opravijo tečaj in se naučijo jezika, kot če na številnih potovanjih v tujino, ta bodo zaradi vstopa v EU še pogostejša, plačujejo stroške prevajalcev. V njegovem pojasnilu je seveda veliko soli, res pa je, da pozabi povedati bistvo, torej da bi bilo za davkoplačevalce še bistveno ceneje, če bi policija na vodstvene položaje že prej postavila ljudi, ki obvladajo tuje jezike. Tako bi med drugim prihranili 14,7 milijona tolarjev, ki smo jih državljani za individualne inštrukcije Pogorevcu in nekaj njegovim najožjim sodelavcem jezikovni šoli Berlitz že odšteli. Individualno študijsko razkošje je policija nekoliko oklestila vsaj zadnja leta, saj so letos zanj od 115 milijonov namenili 40 milijonov. Še leta 2000 je policija za individualno izobraževanje izbrancev namenila kar dobrih 78 od 110 milijonov, tako da so se preostali policisti morali zadovoljiti z dobrimi 31 milijoni. Morda je prav to razlog, da tako slabo poznajo svoje pristojnosti in pravila.

Očitno pa jim tudi matematika ne gre najbolje. Služba za notranjo revizijo je na MNZ in v policiji ugotovila "nepričakovano veliko napak in pomanjkljivosti" pri izplačevanju nadomestil za prevoze na delo in z dela. Posamezniki so z neresničnimi podatki uveljavljali prevoz na relacijah, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, obračunavali so se stroški za dni, ko delavec ni bil prisoten na delovnem mestu, povračila so bila zahtevana za prekratke relacije, nekateri so uveljavljali stroške za prevoz z lastnim vozilom in hkrati z javnimi sredstvi, revizija je ugotovila tudi vrsto napak pri obračunavanju (napačni seštevki in zmnožki, stari podatki) ... Skratka, revizorje je resno zaskrbelo pojavljanje namigov o neresničnih podatkih v organu, ki sam skrbi za upoštevanje predpisov in bi moral biti drugim zgled. Kot je zagotovil Miran Koren, se je policija takoj lotila preverjanja verodostojnosti in odpravljanja anomalij.

Poleg odpravljanja vseh naštetih "grehov" policijo v prihodnjih dneh čaka še en velik zalogaj. Te dni, natančneje 18. julija, se izteče petletni rok, določen v zakonu o policiji (Zpol), v katerem bi morali delavci policije, ki na dan uveljavitve Zpola leta 1998 niso imeli ustrezne izobrazbe za delovno mesto, ki ga zasedajo, in niso imeli 20 let delovne dobe, to izobrazbo pridobiti. Takšnih delavcev je bilo na dan uveljavitve zakona 443. Kot kaže, so bili v primerjavi s svojim šefom Markom Pogorevcem bistveno manj navdušeni za učenje, saj jih je uspešno opravljeni maturi in diplomi nazdravilo le 106. Obveznosti torej ni izpolnilo kar 337 delavcev policije. "Možnosti za premestitve navedenih delavcev na delovna mesta, ki ustrezajo njihovi izobrazbi, so izredno omejene, ker v policiji ni zadosti ustreznih delovnih mest. Premestitve bi tudi močno okrnile delo policijskih enot oziroma zmanjšale operativnost policije. Pri tem je treba upoštevati, da večina teh delavcev pridobiva ustrezno izobrazbo ob delu in menimo, da si jo bo večina v dveh letih tudi pridobila," pravi Miran Koren in dodaja, da je policija predlagala spremembo zakona, tako da bi rok za pridobitev izobrazbe podaljšali do 28. junija 2005. Marko Pogorevc je k temu dodal, da množičnega odpuščanja vsekakor ne bo, težavo bodo skušali rešiti "človeško", zakon pa ima tudi sicer cel kup pomanjkljivosti, ki jih bo treba še odpraviti.