manjšine / Registrirani partnerji

Slovenski geji in lezbijke se bodo po novem predlogu zakona lahko poročili, le da se temu ne bo reklo poroka

Jure Aleksič
MLADINA, št. 29, 23. 7. 2003

Lezbična 'poroka' na ljubljanski paradi ponosa leta 2002

Lezbična 'poroka' na ljubljanski paradi ponosa leta 2002
© Denis Sarkić

Jeseni, torej kmalu po več kot zasluženih počitnicah, naj bi parlamentarni želodec začel prebavljati predlog zakona o registrirani partnerski skupnosti parnerjev istega spola. Omenjeni zakon, če upoštevamo njegove prejšnje inkarnacije, nastaja že vse od leta 1997, ko je posebna delovna skupina po naročilu takratnega ministra za delo in družino Toneta Ropa izdelala prvi osnutek, ki pa ni nikoli dočakal niti preliminarne parlamentarne obravnave. Danes, samo nekaj let kasneje, naj bi bile razmere za tovrstno debato bistveno ugodnejše.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jure Aleksič
MLADINA, št. 29, 23. 7. 2003

Lezbična 'poroka' na ljubljanski paradi ponosa leta 2002

Lezbična 'poroka' na ljubljanski paradi ponosa leta 2002
© Denis Sarkić

Jeseni, torej kmalu po več kot zasluženih počitnicah, naj bi parlamentarni želodec začel prebavljati predlog zakona o registrirani partnerski skupnosti parnerjev istega spola. Omenjeni zakon, če upoštevamo njegove prejšnje inkarnacije, nastaja že vse od leta 1997, ko je posebna delovna skupina po naročilu takratnega ministra za delo in družino Toneta Ropa izdelala prvi osnutek, ki pa ni nikoli dočakal niti preliminarne parlamentarne obravnave. Danes, samo nekaj let kasneje, naj bi bile razmere za tovrstno debato bistveno ugodnejše.

Novi minister Vlado Dimovski je na vse glasnejše pobude civilnih združenj oblikoval novo delovno skupino za formulacijo novega zakonskega predloga, ta skupina pa je med drugim vsebovala tudi predstavnike kar štirih homoseksualnih organizacij, to so Škuc LL, Škuc Magnus, Škuc Roza klub in Legebitro. Novi predlog naj bi pripomogel k uveljavljanju ureditve, po kateri bi se lahko istospolni zaljubljenci tudi po črki zakona sklicevali na cel sklop pravic, ki jih heteroseksualni pari jemljejo kot same po sebi umevne.

V končni različici je tako nastala formulacija, po kateri bodo uradno registrirane partnerske zveze istospolnih partnerjev, kar se tiče pravic in dolžnosti, tako rekoč popolnoma izenačene s sklopom pravic in dolžnosti, ki jih uživajo poročeni heteroseksualci, izvzemši pravico do posvojitve otrok. Tako bosta udeležencema trajnega istospolnega razmerja po novem med drugim zagotovljena socialna varnost (recimo možnost zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja prek partnerja) in status svojca (ta pride zelo prav pri uradnih stikih z veliko večino državnih institucij), odločilnih pozitivnih premikov pa naj bi bilo deležno tudi področje dedovanja; doslej naj bi se bilo dogajalo celo to, da so homoseksualni partnerji sklepali posebne pravne pogodbe o skupnem lastništvu prebivališča, a so jih svojci prvega preminulega potem pretežno uspešno spodbijali, tako da se je preživeli partner kljub dolgoletnemu vlaganju v (na primer) skupno hišo nazadnje znašel na cesti.

Za sklepanje zveze je predviden poseben obred, pravzaprav civilni del poroke, torej poroka pri matičarju, predvidena pa je tudi možnost razdružitve in znotraj te pod določenimi pogoji celo dolžnost vzdrževanja partnerja, če ta nima lastnih sredstev za preživetje. Čeprav privzema veliko večino lastnosti in posledic, ki izhajajo iz dahnitve usodnega DA pred oltarjem, člana partnerske skupnosti ne bosta imela pravnega staža zakoncev, še toliko manj bosta imela možnost posvojiti naraščaj. "Kar smo zahtevali, so pri oblikovanju zakonskega predloga korektno upoštevali," pravi Tatjana Grajf, predstavnica Škuca LL, ki je tudi sodelovala v delovni skupini za pripravo zakona v sklopu ministrstva za delo. "Je pa res, da to ne more biti dokončna rešitev za cele generacije naprej. Dejstvo je, da je urejanje te problematike povsod po svetu teklo postopoma, registracije partnerskih zvez niso nikjer sprejeli v paketu s posvojitvijo otrok in jasno nam je bilo, da je tudi pri nas ne bomo."

O možnostih, ki jih ima zakon za dokončno potrditev v parlamentu, raje ne bi ugibala, upa pa, da bo stopnja razuma tistih, ki bodo odločali o konkretni usodi znatnega deleža istospolno usmerjenih ljudi, vseeno dovolj visoka: "To namreč ni hec, to ni nobena kaprica gejevskih in lezbičnih organizacij, temveč absolutna nuja, ki jo je velika večina evropskih držav, sploh pa zahodnih, že uredila in povsod se je pokazalo, da je bila taka rešitev dobra in povsem brez kakršnih koli škodljivih stranskih učinkov."

Med politično korektnostjo in nestrpnostjo?

Čeprav predstavniki homoseksualnih in lezbičnih organizacij trdijo, da je predlog zakona med nastajanjem naletel na delno zadržanost tudi med predstavniki leve opcije, saj naj bi se ta tematski sklop zdel nekaterim poslancem politično preprosto preveč tvegan, da bi ga bilo sploh smotrno načenjati, javno svojega negodovanja seveda ne smejo izražati, saj bi to neposredno škodilo matični stranki. Tudi Alenka Koušca, državna sekretarka za družino, pravi, da si le s težavo predstavlja, da bi kateri izmed poslancev liberalne demokracije ali združene liste lahko glasoval PROTI, in da se ji zdi precej verjetneje, da bo kakšen poslanec opozicije pritisnil tipko ZA. Poglavarja poslanskih skupin obeh največjih "levih" parlamentarnih strank sta za Mladino povedala, da pričakujeta jeseni v parlamentu iz svojih vrst enovito podporo zakonskega predloga, Tone Anderlič sicer nekoliko bolj zadržano, saj menda večina poslancev konkretnega predloga še ni imela priložnost videti, Miran Potrč pa brez sence vsakega dvoma, saj se mu zdi takšen zakon nič manj kot "civilizacijska nujnost".

Zastopniki volilcev SLS se v poslanski skupini sicer še niso dogovorili, kam bodo vrgli svoj glas, si pa lahko predstavljamo, da nekateri ob predlogu nove ureditve niso ravno vsi iz sebe od navdušenja. "To bi bile vsekakor malo čudne zveze," pravi Ivan Božič. "Osebno se precej nagibam k temu, da predloga ne bi podprl. Ne morem sicer vplivati, da tega na svetu ne bi bilo, vendar pa imamo pri nas še 'normalnega' življenja premalo in bi bil osebno veliko srečnejši, ko bi imeli v Sloveniji 10.000 otrok več na leto kot pa registracijo takih zvez."

"Nam je čisto vseeno, kako se bodo gospe in gospodje odločili glede tega vprašanja," je pozicijo SNS razpredel prvak stranke Zmago Jelinčič, "vsekakor je pametno, da se uredi čim več pravnih zadev, predvsem glede dedovanja, drugače pa je to zasebna zadeva vsakega posameznika - vsak naj se odloča po svoji pameti in naj svoje življenje pelje, kakor mu prija. Fino bi bilo, če bi jim lahko dovolili tudi cerkvene poroke, kar bi bilo gotovo še posebej všeč gospodu Rodetu."

Isto stopnjo nominalne strpnosti, pa neprimerno več demokratičnega angažmaja je izkazala druga izmed treh miniaturnih strančic, torej SMS. Marko Diaci je v prvi plan postavil neodtujljivo pravico posameznika do odločitve in dodal, da registracijo istospolnih partnerskih zvez osebno podpira, ob tem pa se mu zdi nujna širša javna razprava z namenom osveščanja družbe in pripravljanja terena za nadaljnje razčiščevanje tabujev. Kar se tiče posvojitve otrok, je to zanj predvsem strokovno vprašanje, si pa, odkrito povedano, tega vsaj v bližnji prihodnosti ne predstavlja.

Ivan Kebrič, udarni član DeSUSa, se strinja, da bi bilo treba tudi to področje pravno urediti, in dodaja, da zatiranje nekaterih nagnjenj gotovo ne more biti koristno, kot starejši možak se prav dobro spomni, kako krivično so homoseksualce nekoč žigosali tako rekoč na vseh koncih, danes pa jim vse človekove pravice tako ali tako odrekajo samo še starokopitneži, ki svet vidijo skozi očala izpred toliko in toliko deset let.

Janez Drobnič iz NSi trdi, da je vladajoči opciji že pred časom zmanjkalo volje, da bi urejala prave in relevantne ekonomske težave, tako da zdaj prek teh "drobnih marginalnih" zakonov volilcem spušča meglo v oči, da se ne bi zavedeli, kako porazno v resnici pelje državo. "To je pod vsako kritiko! Odvija se velik kriminal, mi naj se pa zdaj kregamo zaradi takih reči!" Kar se tiče homoseksualcev, jih ne bi Drobniču padlo niti na kraj pameti preganjati ali kaj podobnega, saj jih je treba spoštovati kot vsakega človeka in lahko v tej družbi postanejo karkoli, celo predsednik države, če pač imajo nekatere univerzalne osebnostne kvalitete. No, kljub temu naj bi v NSi nasprotovali morebitni uvedbi enakosti porok istospolno usmerjenih, poroke naj ostanejo le za partnerje različnih spolov: "Nagnjenje se ne prenaša genetsko, temveč s socializacijo in je z vidika družbe vseeno neke vrste patologija v medosebnih odnosih. Zakaj pa potem ne uzakonimo enakih pravic še za mnogoženstvo, mnogomoštvo, zakaj pa tega ne? To so traparije in tu ne gre za nobeno enakost, temveč je lahko to čista civilizacijska dekadenca: pazite, vse civilizacije, ki so to uvedle, so doživele pokop! Kar poučite se o tem!" Zelo podobno razmišlja njegov strankarski kolega Jožef Bernik, ki je zakonsko zvezo med homoseksualnima partnerjema označil kot nekaj, za kar nima družba nobenega interesa, posvojitev otroka pa nekaj, kar nima preprosto nobenega smisla: "Otrok je na svetu zato, da perpetuira družbo, tukaj pa bi od staršev prevzel model, po katerem tega ne bi bil zmožen izpolniti. Posvojenci bi razmišljali enako kot starši."

Poslanec SDS Branko Kelemina je zadevo zastavil takole: "Kakega velikega navdušenja pri meni, odkrito povedano, glede tega predloga ni, a če se te reči res uvajajo po vseh državah demokratične Evrope, ki se ji ravno pridružujemo, potem jim ne smemo nasprotovati. Ni pa, da bi šli pri liberalnosti ureditve med temi državami prav mi kakorkoli prednjačiti! Če ni druge rešitve, da se to uredi, če je tak interes in če so take potrebe ljudi, potem v parlamentu taki ureditvi ne bom nasprotoval." Njegov strankarski kolega in pred časom kremenit borec proti umetno oplojenim samskim ženskam France Cukjati pa je na moja poizvedovanja odgovoril, da ne ve, zakaj nekateri tako zelo želijo vse oblike skupnega življenja do konca normirati in jih na silo stlačiti v zakonske kalupe.”Ne poznam nobenega zakona, nobenega predpisa, ki bi istospolnim partnerjem prepovedoval skupno življenje. Poznam lezbijke, ki živijo skupaj, pa jih pri tem nihče ne ovira. Naj si partnerja sama določita pravila skupnega življenja, skupaj z medsebojnimi pravicami in dolžnostmi. Take življenjske skupnosti tudi ne bi smeli omejevati na dva partnerja. Željo tistih, ki bi želeli živeti v večji skupnosti, po trije, štirje ... je treba prav tako spoštovati.” Po njegovem naj ima človek pravico svobodno izbirati svoj življenjski slog - “vse dokler s tem ne prizadene tretjega. Otroka! Tu se svoboda konča! Pravica otroka, biti posvojen v čimboljše družinsko okolje, je nad pravico odraslih, posvojiti otroka!”

Iz vseh teh besed bi se dalo sklepati, da slovenski poslanci ne nameravajo množično glasovati proti predlogu zakona. Če se ne bo kremeniti tradicionalistični duši nihče spravil črkovati, da gre v bistvu za legalizacijo homoseksualnih porok, ki se jim pač reče drugače kot poroke, lahko morda v kapelici družbene strpnosti prižgemo svečko in molimo, da se mu bo uspelo v dejanskost pretvoriti celo brez vsakega referenduma.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Generacija, ki je delala, a je sistem ne vidi

Spregledana anomalija v slovenski pokojninski zakonodaji

V središču

Koncesije za Crystal

Zasebna klinika davčnega strokovnjaka Ivana Simiča vsa leta posluje z izgubo