volitve / Paranoja pred e-volitvami

V ZDA bodo prihodnje leto spet volili predsednika. Zadnji, George W. Bush ml., je bil izvoljen po izjemnih kolobocijah z volilnimi karticami, za katere se ni vedelo, ali so veljavne ali ne. Tokrat naj bi v ZDA svojega voditelja prvič volili tudi elektronsko, prek interneta. V prve resne e-volitve bo vključenih 6 milijonov volilcev iz ameriške vojske in državljanov ZDA, ki živijo ali počitnikujejo v tujini. Tako bodo lahko volili s krova letalonosilke, z ležalnika na Maldivih ali prek računalnika na svojem delovnem mestu. E-volitve postajajo sedanjost. Volitve bodo drugo leto tudi v Sloveniji in z uporabo novih tehnologij pri volitvah bi lahko celo prehiteli "najnaprednejšo" državo na svetu. Toda nekateri slovenski politiki imajo pred novotarijami očitno paranojo. "Pri preverjanju nismo našli nobene države, pri kateri bi bile take volitve možne na nacionalni ravni, se pravi pri volitvah poslancev ali predsednika države. Glavni razlog, zakaj takšne možnost ni, je vprašanje nadzora takih volitev, pa tudi tehnično je relativno težko zagotoviti vse potrebne pogoje, kolikor izvedemo volitve po elektronski pošti. V tem so si strokovna mnenja relativno enotna. Ker takšnih volitev nimajo niti v tehnološko bistveno bolj razvitih državah in državah z bistveno daljšo demokratično tradicijo od Slovenije, smo do elektronskih volitev na državnozborskih volitvah skeptični, tudi če bi šlo samo za možnost, ki bi se najprej izvajala poskusno," je konec julija razglašal opozicijski prvak Janez Janša na eni izmed svojih standardnih tiskovnih konferenc o lastnih pogledih na svet in domovino. "Res bi bilo dobrodošlo, kolikor bi lahko volilci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, volili po elektronski pošti, to bi marsikaj olajšajo. A ta argument ne odtehta možnosti komplikacij, ki bi se pojavile v primeru nepravilnosti ali suma nepravilnosti, ker je nadzor zelo težak. Zato takih sprememb zakona SDS ne bo podprla. Smo za to, da se naredi širša diskusija in mednarodna primerjava, smo za to, da se izvede poskus na lokalni ravni do volitev 2008 in da se v naslednjem mandatu na podlagi tega testiranja razpravlja o morebitni spremembi volilnega zakona. Takih volitev nimajo niti v tehnološko bistveno bolj razvitih državah in državah z daljšo demokratično tradicijo od Slovenije."

Uuups. Opozicija oziroma najmočnejša stranka iz opozicijskih vrst je opozicija tudi uporabi novih tehnologij pri volitvah? Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor predvideva, da bi bilo možno izpeljati vsaj delne ali poskusne e-volitve že na državnozborskih volitvah prihodnje leto. Ali je gospod Janša tokrat le malce brcnil v temo? Najbrž ima povsem prav, ko pravi, da niso našli nobene države, kjer bi volitve opravljali po elektronski pošti, niti med državami z daljšo demokratično tradicijo. Toda e-volitve se tako ali tako ne opravljajo prek elektronske pošte. Kako naj bi se sicer izvajale e-volitve? Najprimernejši načini, ki so jih v nekaterih državah že preskusili v praksi in naj bi bili praksa tudi v EU, so: elektronska glasovalna skrinjica na volišču, elektronski glasovalni terminal na javnih mestih, elektronsko glasovanje na daljavo prek različnih internetnih terminalov, osebni računalnik doma (internet), mobilni telefon s SMS-tekstovnim sporočilom, mobilni telefon prek WAP-tehnologije in digitalna televizija (DTV). Volitve z elektronskimi glasovalnimi skrinjicami so v nekaterih državah uporabljali že v devetdesetih letih. Mogoče se je Janši zdel sporen tisti del o glasovanju po internetu od doma, ki je namenjen predvsem volilcem v tujini. V predlogu zakona je lepo navedeno, da volilec dobi dvodelno varnostno kodo, ki jo vpiše na posebno spletno stran, zavarovano z zaščitnim SSL-protokolom. Sistem identificira volilca, preveri, ali je kje morebiti že glasoval, nato se pokaže elektronska glasovnica, uporabnik glasuje za svojega kandidata, sistem potrdi, da je bilo glasovanje uspešno ... Nekako primerljivo z uporabo elektronskega bančništva. Ali če pogledamo nedaven primer elektronskih volitev na referendumu v državi z demokratično tradicijo, Švici. Izpeljali so jih v Aniersu blizu Ženeve. Državljani so dobili 16-mestno varnostno kodo, ki so jo morali vpisati na spletno stran, nato so morali vpisati še geslo in odgovore na nekaj osebnih vprašanj, preden so lahko volili. Švicarji so se tudi izjemno posvetili varnosti sistema. Najeli so podjetje Hacknet, kjer so zaposleni preverjeni nadobudni hekerji za preizkušanje on-line varnosti sistemov. Hekerjem so dali na voljo šest tednov namesto dveh, kolikor bi jih imeli sicer na voljo. Toda tudi v mesecu in pol jim ni uspelo predreti zaščite. Ali gre pri vprašanju e-volitev res zgolj za vprašanje varnosti? Navsezadnje veliko volilcev zaupa svoje prihranke elektronskemu bančništvu, kar je zanje občutljivejša zadeva kot volitve. Konec koncev bi lahko kakšni nadobudni hekerji tudi pri sedanji obliki vdrli v računalnik republiške volilne komisije in malo premešali izide volitev. Očitno gre za nezaupanje v nove tehnologije, ki malce spominja na slavne ludiste z začetka industrijske revolucije. Ali če nekoliko pošpekuliramo. E-volitve so poleg tega, da olajšajo voljenje državljanom po svetu, namenjene predvsem večji popularizaciji volitev. Volilna udeležba se je tudi v državah z demokratično tradicijo znižala na okoli 50 odstotkov. E-volitve pa naj bi pritegnile predvsem tisti del populacije, ki ga "boli" za politiko oziroma za najrazličnejše referendume in volitve. Mogoče se opozicijski prvak boji, da računalniško bolj pismeni ne marajo borcev za vedno večjo konzervacijo Slovenije in bi aktivneje volili naprednejše stranke?

E-volitve nameravajo kmalu vpeljati na Nizozemskem, v Estoniji, v Nemčiji na splošnih volitvah 2006 ... Sicer pa, zakaj bi morala Slovenija večno čakati na izkušnje drugih držav. Čeprav je v predlogu zakona zapisano, da obstajajo v Sloveniji vse možnosti, da bi e-volitve speljali že prihodnje leto, se zdi vse skupaj bolj kot ne znanstvena fantastika. Pa ne zaradi razlogov, ki jih navaja Janša. Pomembneje se je spomniti, kako je bilo z izbiranjem izvajalca e-dohodnine. Šele aprila letos se je dokončno razpletla zgodba s potrditvijo Hermesa Softlaba za izvajalca projekta. Zadeva se je vlekla vse od maja 2001. Potrebni so bili kar trije razpisi in razsodbe revizijskih komisij zaradi neprestanih pritožb podjetij, ki so sodelovala na razpisih. Prva e-dohodninska napoved je zdaj napovedana šele za prihodnje leto. Za nabavo opreme, strojne in programske, pa bodo tudi pri e-volitvah zagotovo potrebni razpisi. V predlogu zakona je omenjeno mnenje, da naj bi oprema volišča stala 400.000 SIT. Glede na število volišč se zdi 400.000 SIT za eno volišče velikanski dodaten strošek. Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, eden od avtorjev projekta, pa pravi, da je veliko volišč v šolah in prostorih upravnih enot, ki so tako ali tako opremljeni z računalniki. Lahko pa si računalnike le sposodijo za nekaj dni in stroške tako korenito zmanjšajo.