Slovenija-hrvaška / Janšev salto mortale
Kako je mogoče, da nekaj, kar si javno zagovarjal, nekega lepega dne preprosto označiš kot hudo napako, celo izdajo nacionalnih interesov političnih nasprotnikov
Jože Pučnik in Janez Janša leta 1993, v času ko sta se strinjala, da Slovenija spada v skupino 'geografsko prikrajšanih držav'
© Borut Krajnc
Takoj po razglasitvi hrvaškega “ekološko-ribolovnega” območja sta se v parlamentarni proceduri znašla dva konkurenčna in skoraj enaka predloga sprememb slovenskega pomorskega zakonika, s katerimi bi natančneje opredelili slovenske teritorialne vode in s tem tudi pravico do razglasitve slovenske izključne ekonomske cone. Ob svojih javnih nastopih je Janez Janša opozoril, da “del vladajoče politike sodi, da Slovenija nima pravice do izključnega ekonomskega pasu”. Kot dokaz za to pa je navedel obrazložitev predloga pomorskega zakonika, ki je bil sprejet v začetku leta 2001, kjer je bilo zapisano, da zakon izhaja iz dejstva, “da ima Slovenija glede na svojo geografsko lego značaj geografsko prikrajšane države brez epikontinentalnega pasu oziroma suverenih pravic na tem pasu”. Takoj zatem se je med izvršnim direktorjem LDS in Janezom Janšo vnela ostra razprava o tem, ali je za omenjeno napako bolj kriva Drnovškova vlada v odstopu, ki je zakon sprejela, ali pa Bajukova vlada, ki ga je objavila.