promet / Slovensko zavlačevanje

O petem koridorju se sicer veliko govori, vendar pri tem pogosto naletimo na precejšnja neskladja in dvoumnosti. Po pisanju tržaškega dnevnika Il Piccolo je v zvezi s petim koridorjem nastal že pravi "kriminalni zaplet". Zato najbrž ne bo odveč, če še enkrat pojasnimo, za kaj pravzaprav gre. Države članice EU so se leta 1994 v Essnu dogovorile za 14 prednostnih infrastrukturnih objektov oziroma čezevropskih prometnic, ki bi olajšale pretok blaga, ljudi, kapitala in informacij v dobi skupnega evropskega trga. Prej je bila ta infrastruktura urejena na ravni držav in prometnice niso bile povezane med sabo. Gre torej za pomembno komunikacijsko povezavo med vzhodom in zahodom ter med severom in jugom Evrope, v katero naj bi bili vključeni avtoceste, železnice, letalski in vodni promet, energetske povezave, pa tudi telekomunikacijska in spletna mreža. EU naj bi krila 10 odstotkov stroškov, preostalo denarno breme naj bi prevzele posamezne članice. V zvezi z gradnjo novih prometnic se je tedaj določilo deset koridorjev, ki naj bi povezovali države članice EU z državami kandidatkami. V ta projekt spada tudi peti koridor, ki vključuje železniško in avtocestno povezavo Trst-Ljubljana-Maribor-Budimpešta-Lvov. Projekt predvideva posodobitev sedanje avtocestne in železniške infrastrukture in gradnjo nove. S skorajšnjim vstopom Slovenije in Madžarske v EU je postal peti koridor del širše čezevropske mreže, ki bo segala od Lizbone do Kijeva.